Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dejansko stanje v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi v tej zadevi nesporno, trditve o pravno pomembnih dejstvih pa potrjujejo že listinski dokazi, zato naroka ni bilo dolžno razpisati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: - Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 122281/2012 z dne 27. 8. 2012 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka.

- Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati njene nadaljnje pravdne stroške v višini 354,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podredno pa, da jo višje sodišče razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo računa št. 13/2012 z dne 13. 6. 2012 za opravljena slikopleskarska dela na objektu U. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke presojalo na pravni podlagi določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke po temelju in po višini utemeljen tako na podlagi določil o podjemni pogodbi (prim. 619. do 648. člen OZ) kot na podlagi določil o neupravičeni pridobitvi (prim. 190. člen in naslednji OZ).

8. Iz pritožbeno neizpodbojne dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno pomembna dejstva: - pravdni stranki sta 4. 6. 2012 sklenili pogodbo o medsebojnem sodelovanju, po kateri je tožeča stranka kot podizvajalec po naročilu tožene stranke opravila slikopleskarska dela na uvodoma navedenem objektu, - dogovorjena cena je znašala 15 EUR/m2 in je vključevala dvakratno barvanje 142 m2 opaža, dogovorjen pa je bil tudi najem dvigala v višini 180 EUR/dan, - tožeča stranka je dela opravila brez napak, tožena stranka pa je opravljeno delo brez pripomb prevzela, - tožena stranka je za storitve, ki so predmet zahtevka, prejela plačilo etažnih lastnikov objekta, tožeči stranki pa jih ni plačala.

9. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe naroka za glavno obravnavo. Pravilna je namreč ocena sodišča prve stopnje, da so bili v postopku izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 454. člena ZPP, v katerih lahko sodišče prve stopnje v sporu izda odločbo tudi brez razpisa naroka, ker dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno, drugih ovir za izdajo odločbe pa ni.

10. Tožeča stranka je že v svoji prvi pripravljalni vlogi (list. št. 34 spisa) podala celotno in konkretno trditveno podlago o temelju in višini tožbenega zahtevka: o sklenjeni pogodbi med strankama, vsebini dela, ki je bilo opravljeno, dogovorjenih količinah in cenah ter dejstvu, da tožena stranka po zaključku del opravljenih storitev tožeče stranke ni grajala ter je opravljeno delo prevzela. Trditve, da je tožena stranka angažirala tožečo stranko za izvedbo pogodbeno dogovorjenih del na objektu, tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi ni prerekala,(1) prav tako ne, da opravljenih del ni grajala in da je bila pogodba med strankama sklenjena. Ostale ugovorne trditve, s katerimi je tožena stranka zanikala trditve tožeče stranke, pa so bile presplošne, da bi lahko bile pravno upoštevne: pri trditvah, da tožeča stranka del ni izvedla oziroma jih je izvedla z napako, tožena stranka ni podala nobenih trditev, za kakšne napake je šlo, niti ni trdila, kdaj je napake opazila in ali da jih je grajala,(2) ni specificirala, kakšno škodo naj bi utrpela, zanikala je dogovor o ceni m2 barvanja, a pri tem ni navedla, kakšna cena je bila dogovorjena. Tudi trditev, da obračun del ni v skladu s primerljivimi cenami drugih izvajalcev, tožena stranka ni konkretneje obrazložila. Skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP pa se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je dejansko stanje v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi v tej zadevi nesporno, trditve o pravno pomembnih dejstvih pa potrjujejo že listinski dokazi, zato naroka ni bilo dolžno razpisati. Ker tožena stranka v pripravljalnih vlogah tudi ni konkretno navedla, katere trditve bo s predlaganim zaslišanjem prič potrdila, bi izvedba takšnih dokazov zgolj po nepotrebnem zavlekla postopek.(3) Očitana kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana.

11. Dejstvo, da tožena stranka ni lastnik gradbenega objekta, na katerem je tožeča stranka izvedla pogodbeno dogovorjena dela, ni pravno pomembno, saj gre za obligacijsko razmerje med strankama. Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je pogodbeno dogovorjeno delo opravila, zaradi česar ji je tožena stranka dogovorjeno ceno dolžna plačati (619. člen OZ), ker pa je tožena stranka s strani etažnih lastnikov objekta prejela tudi plačilo, je bila za vtoževani znesek še neupravičeno obogatena (190. člen OZ). Ker dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku tožena stranka ne more več izpodbijati, so neutemeljene tudi pritožbene trditve tožene stranke, da tožeča stranka gradbenih del ni opravila po naročilu tožene stranke in zato njena pasivna legitimacija ni podana.

12. Ker torej pritožba ne uveljavlja utemeljenih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) Prim. pripravljalna vloga tožene stranke na red. št. 9, list. št. 35 spisa.

(2) Prim. prvi odstavek 634. člena OZ.

(3) Prim. prvi odstavek 11. člena ZPP.