Jedro

Tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da je tožnik dolžan vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe prvostopnega organa o pravici do sredstev, št. 33114-632/2009/11 z dne 17. 11. 2010, v višini 11.340,00 EUR skupaj z zakonitimi (točno: zakonskimi) zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev (1. točka izreka), da so se tožniku sredstva v višini 5.303,58 EUR kompenzirala, zato je tožnik dolžan vrniti sredstva v višini 6.036,42 EUR skupaj z zakonitimi (točno: zakonskimi) zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev (2. točka izreka), da je tožnik dolžan vrniti znesek iz 2. točke izreka v roku 8 dni od vročitve te odločbe (3. točka izreka), da jim mora nakazati na tam navedeni račun (4. točka izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka), da posebni stroški v tem postopku niso nastali (6. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da gre v zadevi za ponovno odločanje po sodbi, I U 1483/2015 z dne 27. 9. 2016. Po ponovnem pregledu zadeve in dopolnitvi ugotovitvenega postopka je organ najprej navedel podlago za dodelitev sredstev iz ukrepa 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij po odločbi, št. 33114-632/2009/11 z dne 17. 11. 2010, Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP za obdobje 2007-2013 in Javnem razpisu (v nadaljevanju Uredba PRP in JR). Glede na citirana predpisa je bil tožnik dolžan opraviti ustrezno izobraževanje zaradi neizpolnjevanja ustreznih zahtev glede poklicnega znanja in usposobljenosti v roku 36 mesecev od izdaje odločbe. V prvem odstavku 90. člena Uredbe PRP (enako oziroma podobno pa določa tudi Zakon o kmetijstvu - ZKme-1) je določena sankcija za kršitev predpisanih obveznosti. Na poziv organa o pridobitvi poklicne kvalifikacije ''predelovalec mesa'' je tožnik povedal, da jo je pridobil 20. 3. 2014, naknadno pa je organu posredoval tudi zdravstveno dokumentacijo (poleg certifikata NPK), iz katere je razvidno, da je imel tožnik 2006 prometno nesrečo, po kateri je postal invalid, kar pa je 4 leta pred prevzemom kmetije. Tožnik v vlogi ni navedel, da se zaradi zdravstvenega stanja ne bo sposoben vključiti v izobraževalni proces, ampak je obveznost prevzel. Organ je opravil tudi poizvedbe pri Centru RS za poklicno izobraževanje v zvezi z izvedbami usposabljanj za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije v obdobju od 21. 12. 2010 do 21. 12. 2013 in prejel odgovor, da teh podatkih nimajo, ker niso obvezna, se pa lahko kvalifikacija pridobi na tradicionalen način, v bazo pa je bilo v tem obdobju vpisanih 6 izvajalcev, ki so skupaj razpisali 23 preverjanj in podelili 140 certifikatov NPK ''Predelovalec/pridelovalka mesa'' na tradicionalen način. Glede na 3. in 18. člen Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (v nadaljevanju ZNPK) je možno pridobiti certifikat na podlagi neposrednih preverjanj spretnosti in znanja, kar pomeni, da bi tožnik lahko pridobil ustrezno izobrazbo v določenem času. Ker tožnik torej ni izpolnil obveznosti po odločbi z dne 17. 11. 2010, mora na podlagi 90. člena Uredbe PRP izplačana sredstva vrniti.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnika.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da prvostopno in drugostopno odločbo izpodbija zato, ker je že dobil omenjeni spor rešen v njegovo korist v letu 2016. Meni, da bi morala organa upoštevati zdravniško mnenje, iz katerega izhaja, da v določenem obdobju ni mogel opravljati nobenega usposabljanja. Iz potrdila tudi izhaja poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja v kritičnem času do te mere, da ni bil sposoben slediti predavanjem in opravljanju NPK. Poudaril je, da se lahko zdravstveno stanje nenadno poslabša, organ pa tega sploh ne upošteva. Šele pet let po zdravljenju telesnih poškodb po nesreči so se pričele njegove psihične težave, kot posledica njegovega stanja po nesreči. Zaradi teh težav je pričel z jemanjem uspavalnih tablet, kasneje pomirjevali, kar je pustilo sledi na njegovem zdravju in tudi sedaj še pride do nenadnega poslabšanja, tako s fizičnega, kot tudi psihičnega vidika. Tega pa organa ne upoštevata, zato tožnik predlaga sodišču, da to razišče in presodi. Ko je tožnik kandidiral za sredstva za mladega prevzemnika kmetije v letu 2010, je bilo vse na novo in na hitro, sedaj, ko pa je udarila finančna kriza, pa organa iščeta ''dlako v jajcu''. V letih, odkar traja ta spor, mu je nastala škoda. Organa bi morala delovati na pospeševanju kmetijstva, ne pa, da ga blokirata. V nadaljevanju je še navedel povprečno letno proizvodnjo na svoji kmetiji, za kar obstaja dokumentacija in za kar je prejel tudi priznanja in nagrade. Za organ pa očitno to ni dovolj. Meni, da bi moralo zdravniško potrdilo v pravni državi zadostovati. Smiselno je predlagal odpravo odločbe.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe, izpostavila, da se tožnik ni nikjer opredelil do dodatno izvedenih dokazov, temveč le ponavlja pritožbene navedbe. Ugotovljeno neupravičeno izplačilo s strani pristojnih organov ne privede samo do vračila neupravičeno izplačanih sredstev, temveč tudi do bodočih omejitev možnosti črpanja evropskih sredstev in posledično celo do morebitnega sankcioniranja RS, kar lahko vpliva na njen položaj v EU (sodba, II U 324/2013). Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za ponovno odločanje prvostopnega organa po sodbi naslovnega sodišča, I U 1483/2015. Sodišče tako v skladu s s četrtim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) presoja, ali je organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, kot tudi v okviru tožbenih trditev in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).

6. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov, je tudi v ponovnem postopku prvostopni organ (po dopolnitvi ugotovitvenega postopka) odločil, da je tožnik dolžan vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe prvostopnega organa o pravici do sredstev, št. 33114-632/2009/11 z dne 17. 11. 2010, v višini 11.340,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev oziroma glede na kompenzacijo sredstev v višini 5.303,58 EUR, sredstva v višini 6.036,42 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Ugotovil namreč je, da tožnik v predpisanem roku 36 mesecev od prejema odločbe ni izpolnil obveznosti iz JR (predložitev potrdila o ustreznem poklicnem znanju in usposobljenosti - 10. točka JR), zaradi česar je, ob upoštevanju prvega odstavka 90. člena Uredbe PRP 2007-2013 in V. poglavja Kršitve in sankcije JR, zaključil, da mora tožnik prejeta sredstva vrniti.

7. Sodišče uvodoma sodi, da se je organ za izdajo odločbe oprl na pravilno pravno podlago. Pravna podlaga za javni razpis, na katerem je tožnik pridobil sredstva, je Uredba PRP 2007-2013, in glede na prehodno določbo prvega odstavka 128. člena Uredbe 2011-2013 se postopki, začeti na podlagi (med drugim) Uredbe PRP 2007-2013, dokončajo v skladu z uredbo, ki je bila pravna podlaga za javni razpis.

8. V Uredbi PRP 2007-2013 v 5. točki prvega odstavka 13. člena (enako tudi JR v 11. točki poglavja C.) je bilo določeno, da če vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Po prvem odstavku 90. člena Uredbe PRP 2007-2013 pa mora prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni opravil v skladu z obveznostmi ali določbami te uredbe ali javnih razpisov, vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ne glede na prvi odstavek tega člena prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že pridobljenih sredstev v primerih višje sile ali izrednih okoliščin, ki jih določa 47. člena Uredbe 1974/06/ES in v primeru kužne rastlinske bolezni, ki prizadene kmetove rastline (tretji odstavek 90. člena Uredbe PRP 2007-2013). Enako tudi v V. poglavju Kršitve in sankcije v JR, 1. in 3. točki, v 4. točki pa je še povzeta ureditev iz prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/06/ES.

9. Med strankama ni sporno, da tožnik ob predložitvi vloge zahteve po ustrezni izobrazbi ni izpolnil, prav tako ni sporno, da je poklicno kvalifikacijo ''predelovalec mesa'' tožnik pridobil 20. 3. 2014 (tj. po izteku 36 mesecev od prejema odločbe) in da je bila v obdobju od 21. 12. 2010 do 21. 12. 2013 pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije možna na tradicionalen način, kar natančno obrazlaga prvostopni organ, sporno pa (še vedno) je, ali je tožnikovo zdravstveno stanje, izkazano z zdravstveno dokumentacijo in mnenjem, razlog, ki bi ga bilo mogoče šteti kot opravičljivega, da tožniku ne bi bilo treba sredstev vrniti deloma ali v celoti (47. člen Uredbe 1974/06/ES).

10. Po prvem odstavku 47. člena Uredbe 1974/06/ES lahko države članice priznavajo, še zlasti, naslednje kategorije višje sile ali izrednih okoliščin, v katerih ne bodo zahtevale delnega ali celotnega povračila pomoči, ki jo je upravičenec prejel: a) smrt upravičenca, b) dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, c) razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, d) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva, e) uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, f) kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del. O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti (drugi odstavek tega člena). Že iz citirane ureditve izhaja, da je bistven element, da je spoznati dogodek kot višjo silo ali izredne okoliščine, njegova nepričakovanost oziroma nenadnost. 11. Kot je sodišče navedlo že v sodbi, I U 1483/2015, so tožbene navedbe, da tožnik izobraževanja za pridobitev ustrezne NPK ni mogel pravočasno opraviti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja kot posledice prometne nesreče pred (sedaj) dvanajstimi leti, neutemeljene. Sodišče se je že v sodbi, I U 1483/2015, opredelilo glede konkretnih okoliščin v zvezi z zatrjevanim zdravstvenim stanjem in navedlo naslednje: Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in dokumentacije upravnega spisa, je tožnik kot dokaz za zatrjevane zdravstvene težave v upravnem postopku pred prvostopenjskim organom predložil potrdilo zdravnice o zdravstvenem stanju in napotnico osebnega zdravnika, oboje z dne 13. 3. 2015, ter fotokopijo zdravstvenega kartona od leta 2005 do 2008. V potrdilu o zdravstvenem stanju je navedeno, da je imel tožnik v letu 2006 prometno nesrečo, po kateri je ostal invalid, in da je bilo njegovo zdravstveno stanje od leta 2010 do 2014 tako slabo, da se zaradi zdravstvenih težav psihične narave kot posledice poškodbe ni bil sposoben vključiti v izobraževalni proces. Sodišče pritrjuje prvostopenjskemu organu, da tožnik z navedeno zdravstveno dokumentacijo ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno (to je v roku 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010) opraviti izobraževanja. Tožnik ni konkretizirano navedel, niti to ni razvidno iz zdravstvene dokumentacije, ki se nahaja v upravnem spisu, kdaj in do kakšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko pomenilo oviro za pravočasno udeležbo na izobraževanju, naj bi sploh prišlo. Tožnik pa v tožbi tudi navaja, da je do poslabšanja zdravstvenega stanja prihajalo občasno (v „intervalih“), kar pa logično pomeni, da bi moral tožnik pojasniti in dokazati posamezno okoliščino zdravstvenega stanja, ki naj bi onemogočila izobraževanje v času, ko bi lahko še pravočasno opravil usposabljanje oziroma pridobil certifikat NPK. Ker takšnih pojasnil tožnik ni podal, tudi njegovih ugovorov, ki se nanašajo na zatrjevane zdravstvene razloge za zamudo pri pridobitvi certifikata NPK, ni mogoče sprejeti. Ker tožnik v obravnavani tožbi ne navaja drugače oziroma več, se sodišče v celoti sklicuje na zgoraj povedano.

12. Tako pa tudi ni mogoče trditi, da organ zdravniškega mnenja ni upošteval, temveč ga je presodil in ocenil, da ne predstavlja opravičljivega razloga za odpust sankcije zaradi kršitve obveznosti. S tem se strinja tudi sodišče, saj dogodka, ki se je zgodil v letu 2006, nedvomno ni mogoče šteti kot nepričakovanega ali nenadnega za obdobje v letih od 2010 do 2013. Povedano drugače: tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker - kot povedano v 9. točki obrazložitvi te sodbe - ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.

13. Sodišče je glede na povedano ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, sama odločitev pa je tudi pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.