Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi če toženka ne bi kršila svoje pogodbene obveznosti, bi tožnici stroški popravila motorja nastali. Medtem ko iz izpodbijane sodbe izhaja, da bi toženka morala zamenjati zablokiran bat na motorju, pa je izvedenec potrdil, da je možno popravilo takega motorja samo z zamenjavo motorja. Vračila stroška drugega motorja zato tožnici v tej zadevi ni mogoče priznati, saj tudi ni v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo toženke.
Materialnopravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da ker je napaka v motorju kljub menjavi turbine in hladilnika še vedno obstajala, servis z menjavo turbine in visokotlačnega hladilnika ni bil potreben. Tudi v primeru, da bi toženka ustrezno izvedla servisiranje z mehanskim pregledom elementov motorja in morebiti zamenjala celoten motor, sta bila, kar med pravdnima strankama prav tako sploh ni bilo sporno, turbina in visokotlačni hladilnik prav tako v okvari in torej potrebna popravila. S popravilom teh elementov toženka ni kršila svoje pogodbene obveznosti, nasprotno, v tem delu jo je pravilno izpolnila.
I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:
-v I. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.500,00 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2021 dalje do plačila, v preostalem delu (za 12.989,95 EUR s pripadki) pa se tožbeni zahtevek zavrne,
-v II. točki izreka pa tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.
II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti 761,70 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:
I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 15.489,95 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2021 dalje do plačila.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 3.771,13 EUR v roku 15 dni od vročitve sodne odločbe, povečane za zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude dalje, do plačila.
2.Zoper sodbo se je pritožila toženka in priglasila stroške pritožbenega postopka.
3.Tožnica je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške z odgovorom na pritožbo.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Tožnici se je 13. 5. 2021 na višnjegorskem klancu pokvaril tovornjak, zato ga je odpeljala na popravilo k najbližjemu specializiranemu serviserju tovornih vozil, to je k toženki. Ta naj bi napačno diagnosticirala okvaro oziroma okvare ni zaznala, saj je zgolj po računalniški diagnostiki ugotovila, da je potrebno zamenjati turbino in visokotlačni hladilnik (za kar je tožnica sama priskrbela rezervne dele). Toženka je okvarjene dele zamenjala, ko pa je voznik tovornjak odpeljal s servisa, je po približno 10 km vožnje po avtocesti zaslišal isti zvok v motorju kot pred prvo okvaro in ustavil, a je prišlo do hujše okvare motorja (preboja ojnice bloka motorja), zaradi česar vozilo ni bilo več vozno.
6.Tožnica zahteva odškodnino za škodo, ki ji jo je toženka povzročila z nestrokovnim popravilom tovornjaka, in sicer vračilo stroškov za nakup rezervnih delov (3.400,94 EUR), vračilo stroškov servisa (1.098,01 EUR), vračilo stroškov drugega motorja, ki ga je tožnica kupila (8.500,00 EUR) ter vračilo stroškov avtovleke družbe A. d.o.o. (2.500,00 EUR).
7.Toženka je ugovarjala, da je šlo že pred prihodom na servis za težko okvaro notranjosti motorja, sama pa je dobila zgolj naročilo, da se na tovornem vozilu odpravijo napake, ki so se predhodno pokazale, ni pa ji bilo dano navodilo, da v celoti pregleda motor in v celoti odpravi vzrok za težave, ki so se pokazale pred prihodom voznika tožnika na servis toženke. Po popravilu ugotovljene okvare motor ni več dimil iz izpuha in je bil zaradi večje količine olja v motorju tudi nekoliko tišji, zaradi omejitve stroškov popravila pa toženka motorja ni odpirala in vanj ni posegala.
8.Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je toženka (na podlagi ustne podjemne pogodbe) opravila servis, zamenjala turbino in visokotlačni hladilnik, po opravljenem servisu pa je po 10 km vožnje prišlo do preboja ojnice bloka, zaradi česar je bil motor neuporaben, vozilo pa nevozno. Po oceni sodišča prve stopnje opravljena računalniška diagnostika (na podlagi katere je toženka zamenjala turbino in visokotlačni hladilnik s pripadajočimi elementi) ni bila zadostna, saj toženka ni ustrezno izvedla servisiranja z mehanskim pregledom elementov motorja, kar bi kot dober serviser morala storiti. Po stališču sodišča prve stopnje bi toženka kot dober serviser (in izvajalka profesionalne storitve po pravilih posla) morala izvesti tudi testno vožnjo pod obremenitvijo.
9.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da servis z menjavo turbine in visokotlačnega hladilnika ni bil potreben, saj ni v ničemer pripomogel k odpravi napake na motorju. Ker toženka ni odpravila napake, čeprav bi jo lahko, če bi svoje delo opravila s profesionalno skrbnostjo, je dolžna tožnici povrniti zaradi tega nastalo škodo. Sodišče prve stopnje je zahtevku v celoti ugodilo.
10.Pritožnica uveljavlja, da je sodišče ob pomanjkanju strokovnega tehničnega znanja napačno interpretiralo ugotovitve postavljenega izvedenca in posledično nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker da bi v nasprotnem primeru zaključilo, da toženka dokončne okvare realno ni mogla preprečiti, saj da je bil motor vozila, ko je bil pripeljan v delavnico toženke, že toliko okvarjen, da se ga ni dalo več popraviti in je obstajala zgolj možnost menjave motorja.
11.Višje sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je bil motor tovornjaka okvarjen že pred prihodom na servis, med pravdnima strankama v postopku ni bilo sporno. To je tožnica trdila že v tožbi (ko je navedla, da je šofer poleg izgube na moči in modrega dima zaznal tudi zvok udarjanja kovine ob kovino in da sta voznik in direktor že po telefonu ugotovila, da je prišlo do blokade bata na motorju; prim. navedbe tožnice v 1. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), toženka pa v odgovoru na tožbo (prim. 3. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Da dejansko stanje okvare vozila in sprejem tega na servis pri toženki med pravdnima strankama ni sporen, je v sodbi ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (prim. 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).
12.Višje sodišče sicer sprejema bistvene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, vendar ocenjuje, da iz njih izhajajo delno drugačni materialnopravni zaključki, in sicer glede obsega škode. Poleg splošnih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti (ki sta nepravilna izpolnitev pogodbene obveznosti in dejstvo, da vzrok za nepravilno izpolnitev izvira iz sfere stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti) morata namreč biti izpolnjeni še dve posebni predpostavki, in sicer vzročna zveza med nepravilno izpolnitvijo obveznosti in škodo, ki je zaradi nepravilne izpolnitve nastala pogodbi zvesti stranki, in pa škoda, ki jo v sferi pogodbi zveste stranke povzroči nepravilna izpolnitev druge stranke (drugi odstavek 239. člena in prvi odstavek 243. člena Obligacijskega zakonika - OZ).
13.Škoda pri kršitvah pogodbene obveznosti se praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe, oziroma stroškov, ki ji ne bi nastali, če bi druga stranka v celoti pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost. V konkretni zadevi višje sodišče ugotavlja, da pritožba v tej smeri izpostavlja strošek menjave motorja in popravila turbine ter visokotlačnega hladilnika, ne pa stroškov avtovleke na relaciji Ljubljana - Požega. S slednjimi se zato višje sodišče ni ukvarjalo (prim. drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
14.Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Kot povedano zgoraj, dejstvo, da je bil motor okvarjen (preboj ojnice ohišja motorja) pred prihodom na servis, ni bilo sporno. Višje sodišče ugotavlja, da zato tožnica z zahtevo po vračilu stroškov drugega motorja v znesku 8.500,00 EUR zahteva povračilo stroškov, ki bi ji nastali v vsakem primeru. Nesporno je bil motor hudo okvarjen že pred servisnim posegom toženke in slednja v notranjost motorja ni posegala. Tudi če torej toženka ne bi kršila svoje pogodbene obveznosti (še posebej pa ne pojasnilne dolžnosti), bi tožnici stroški popravila motorja nastali. Medtem ko iz izpodbijane sodbe izhaja, da bi toženka morala zamenjati zablokiran bat na motorju, pa je izvedenec potrdil, da je možno popravilo takega motorja samo z zamenjavo motorja. Vračila stroška drugega motorja (8.500,00 EUR) zato tožnici v tej zadevi ni mogoče priznati, saj tudi ni v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo toženke.
15.Pritožnica se nadalje sklicuje na zaključek na strani 9 izvedenskega mnenja, kjer je izvedenec ugotovil, da je prišlo do okvare turbine, ki ni dovajala več dovolj zraka, hkrati pa je preko turbine v zgorevalni prostor vdrlo olje, ki je sodelovalo pri izgorevanju ter tako povzročilo modro srebrn dim iz avtomobilskega izpuha, kar da je bil tudi razlog, da je bilo vozilo pripeljano v delavnico. Zato po mnenju pritožbe zaključek sodišča, da menjava turbine in visokotlačnega hladilnika ni bila potrebna, z ugotovitvami izvedenca ni podprt oziroma je z njimi celo v nasprotju.
16.Materialnopravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da ker je napaka v motorju kljub menjavi turbine in hladilnika še vedno obstajala, servis z menjavo turbine in visokotlačnega hladilnika ni bil potreben. Tudi v primeru, da bi toženka ustrezno izvedla servisiranje z mehanskim pregledom elementov motorja in morebiti zamenjala celoten motor, sta bila, kar med pravdnima strankama prav tako sploh ni bilo sporno, turbina in visokotlačni hladilnik prav tako v okvari in torej potrebna popravila. S popravilom teh elementov toženka ni kršila svoje pogodbene obveznosti, nasprotno, v tem delu jo je pravilno izpolnila. V tej konkretni zadevi namreč ni mogoče govoriti o tem, da bi toženka opravljala nepotrebna popravila, ki ne bi imela nobene zveze z okvaro, zaradi katere je bilo vozilo pripeljano na servis. Stroška za nakup rezervnih delov (3.400,94 EUR) in servisa v tem delu (1.089,01 EUR) zato po stališču višjega sodišča prve tako ne predstavljata škode, ki bi tožnici nastala zaradi nepravilne izpolnitve toženke.
17.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ter prvega odstavka 351. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2021 dalje do plačila (gre za strošek avtovleke, glede katerega je bilo pojasnjeno v 16. točki obrazložitve). V preostalem je glede na obrazloženo tožbeni zahtevek zavrnilo, saj glede teh stroškov predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti toženke niso izpolnjene.
18.Spremenjena odločitev o glavni stvari terja tudi spremembo odločitve o stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je s tožbo na koncu uspela le v majhnem delu (cca 16 % prvotnega tožbenega zahtevka 15.489,95 EUR), vendar velja upoštevati, da je do škodnega dogodka dejansko prišlo in da je zanj odgovorna toženka; glede na vse te okoliščine (primerjaj drugi odstavek 154. člena ZPP) je višje sodišče odločilo, da naj vsaka stranka nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji.
19.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka je s pritožbo pretežno uspela (v 84%), zato ji mora tožnica povrniti tak delež stroškov pritožbenega postopka (155. člen ZPP), ki jih je višje sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku, v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Za sestavo pritožbe (tar. št. 22/1 OT) gre toženki 625 točk, za pavšalne izdatke v višini 2% od vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT) pa 12,5 točk, kar glede na vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR in po prištetju 22 % davka na dodano vrednost znaša 466,65 EUR, s takso za pritožbo 513,00 EUR pa skupaj 979,65 EUR. Od tega zneska ji mora tožnica povrniti 822,90 EUR.
20.Tožnica je priglasila strošek odgovora na pritožbo, in sicer 625 točk in 2% za materialne izdatke, skupaj torej 382,50 EUR. Glede na uspeh ji gre 16% tega zneska, to je 61,20 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnica dolžna toženki povrniti 761,70 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. člen v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).
-------------------------------
1Prim. izvedensko mnenje na red. št. 31, 110 list. št. spisa.
2Izvedenec je pojasnil, da je bil vzrok za okvaro motorja prav okvara turbine, ki je povzročila začetek poškodb na batu motorja.