20. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. novembra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cgp 142/2001 z dne 8. 3. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. Ig 2000/00964 z dne 20. 9. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper ustavnega pritožnika zaradi izterjave stroškov telefonskih pogovorov v višini 18 597 SIT z obrestmi.

Ugovor ustavnega pritožnika zoper sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje zaradi njegove neobrazloženosti štelo za pritožbo in ga poslalo sodišču druge stopnje. To je ugovoru glede obresti ugodilo in v tem delu razveljavilo sklep o izvršbi, glede glavnice pa je ugovor zavrnilo. Menilo je, da dejstvo, da upnik ustavnemu pritožniku kot dolžniku v izvršilnem postopku ni poslal računov, dolžnika ne razbremenjuje plačila dolga. Hkrati je navedlo, da dolžnik v ugovoru tudi ni navedel dejstev oziroma predložil dokazov, s katerimi bi lahko v pravdi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka. Hkrati je sodišče druge stopnje zaključilo, da dolžnik do prejema računov ne more vedeti, koliko znaša njegova obveznost, zato do tega trenutka tudi ne more priti v dolžniško zamudo in je sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na obresti, razveljavilo.

Ustavni pritožnik navaja, da je z 10. 3. 2001 prenehal delovati kot podjetnik posameznik, zato ne more biti več tožen za obveznosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti podjetnika posameznika. Po njegovem mnenju sodišča tudi niso upoštevala, da mu je 22. 2. 2001 center za socialno delo za čas od 1. 3. 2001 do 30. 6. 2001 dodelil denarni dodatek v višini 23 000 SIT, ki se mu mesečno nakazuje na račun pri banki. Navaja, da naj bi mu sodišča s tem, ko so dovolila izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja na kateremkoli računu, pri tem pa denarnega dodatka iz izvršbe niso izvzela, ogrozila življenjsko eksistenco. S tem naj bi mu kršila načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), osebnostne pravice (35. člen Ustave) in pravico do popravka (40. člen Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijana sklepa ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in osebnostnih pravic (35. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Glede pravice do popravka (40. člen Ustave) pa že pojmovno ni jasno, kako naj bi bila pritožniku ta pravica kršena v konkretnem postopku.

3.Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Glede očitka ustavnega pritožnika, da sodišča niso upoštevala pritožnikove upravičenosti do denarnega dodatka za čas od 1. 3. 2001 do 30. 6. 2001, pa Ustavno sodišče ugotavlja, da ustavni pritožnik po vsebini ni izčrpal rednih pravnih sredstev. Zato Ustavno sodišče teh pritožnikovih navedb ni smelo presojati.

4.Ker je Ustavno sodišče odločilo o ustavni pritožbi, ni posebej odločalo o predlogu za zadržanje.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) ter na podlagi prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude