Jedro

Univerza lahko avtonomno določa kriterije in način izvedbe postopka za plačilo oziroma oprostitev šolnin v svojem splošnem aktu.

Razloge za oprostitev šolnin je treba interpretirati restriktivno, saj je plačilo za doktorski študij pravilo in je pomemben vir financiranja doktorskih programov. Vendar je treba pri odločitvah upoštevati zakonske oziroma podzakonske predpise.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se sklep Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, št. 704-1/2022-5 z dne 28. 11. 2022 odpravi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom ni ugodeno prošnji tožnika za oprostitev plačila šolnine 1. letnika interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina - medicina/temeljna usmeritev v višini 3.400,00 EUR ni ugodila.

2.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik v študijskem letu 2019/2020 vpisan na doktorski študij, program Biomedicina - medicina/temeljna usmeritev in dne 23. 10. 2019 z Univerzo v Ljubljani sklenil pogodbo o izobraževanju na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu. Tožnik je bil vpisan tudi v doktorski študijski program Bioznanost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, do sofinanciranja šolnine na interdisciplinarnem doktorskem študiju program Biomedicina - medicina/temeljna usmeritev ni upravičen. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija namreč določa, da se šolnina lahko sofinancira za študente, ki iz javnih sredstev nimajo oziroma še niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, četudi doktorskega študija niso dokončali. Tožnik je navedel, da je za odpis dolga prosil zaradi bolezni očeta, slabega socialnega položaja ter statusa izrednega doktorskega študenta na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Prošnjo je obravnaval tudi Kolegij koordinatorjev na seji dne 13. 9. 2022 in sprejel sklep, da se prošnji ne ugodi, saj ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpis dolga. Prošnjo tožnika na 3. redni seji dne 19. 9. 2022 obravnavala tudi Komisija za doktorate znanosti Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, ki je tudi sprejela sklep, da ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpis dolga in da se na podlagi sklepa Kolegija koordinatorjev programa Biomedicina na Univerzi v Ljubljani, Medicinska fakulteta, in Komisije za doktorate znanosti je dekan Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete, dne 23. 9. 2022 sprejel sklep, da se prošnji kandidata ne ugodi.

3.Tožnik se je zoper navedeni sklep pritožil in je dekan Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, sprejel sklep, da se pritožba tožnika zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep. Senat Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, je pritožbo tožnika obravnaval na redni seji, dne 19. 12. 2022, in na naknadni potrditveni dopisni seji, ki je potekala 20. 12. 2022 do dne 22. 12. 2022, ter je s petimi vzdržanimi glasovi in nobenim glasom proti odločil, da se pritožba tožnika zavrne. Odločilna dejstva, ki jih so bila pomembna za odločitev tožene stranke, so:

-tožnik je hkrati vpisan na dva doktorska študijska programa na Univerzi v Ljubljani, in sicer doktorski študijski program Bioznanost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in interdisciplinarni doktorski študijski program Biomedicina - medicina/temeljna usmeritev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani;

-za oba doktorska študijska programa se skladno z 9. členom Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju: Pravilnik) predvideva zaračunavanje in plačevanje šolnine;

-tožnik je dne 23. 10. 2019 z Univerzo v Ljubljani sklenil pogodbo o izobraževanju na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Biomedicina v študijskem letu 2019/2020, iz katerega izhaja, da je doktorski študij plačljiv;

-za šolanje na doktorskem študiju program Bioznanost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ima tožnik po lasnih trditvah poravnane vse obveznosti;

-Sporazum o izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina v 10. členu določa, da se študijski program financira iz šolnin;

-tožnik po lastnih trditvah je veterinar z licenco in ne zatrjuje, da ne bi bil sposoben za delo ter v pritožbi navaja, da se bo zaposlil "takoj po izgubi statusa”.

4.Pri presoji utemeljenosti prošnje tožnika za oprostitev plačila šolnine je tako potrebno poleg družinskih in socialnih okoliščin, ki jih tožnik navaja, upoštevati tudi specifično okoliščino tožnika, da slednji želi hkrati študirati na več doktorskih študijskih programih in to okoliščino postaviti v kontekst nedoločenega števila študentov, ki so se znašli v podobnih družinskih in socialnih okoliščinah, kot tožnik. Ravno dejstvo, da tožnik ne zmore finančnega bremena hkratnega izobraževanja na dveh doktorskih študijih, je tisto, kar ga postavlja v bistveno drugačen položaj kot druge študente, ki bi se lahko znašli v podobnih družinskih in socialnih okoliščinah. V primerjavi s študentom, ki se izobražuje le na enem doktorskem študijskem programu in za katerega bi nezmožnost plačila šolnine hkrati pomenilo konec izobraževanja na tretji stopnji, je tožnik po presoji senata Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, v drugačnem položaju, saj mu bo, kljub temu, da se ne bo hkrati izobraževal na dveh doktorskih študijskih programih, še vedno omogočeno, da konča izobraževanje na tretji stopnji.

Tožbene navedbe

5.Tožnik je vložil laično tožbo v upravnem sporu in dopolnil po pooblaščenki ter izpodbijal sklep, št. 031-13/2022-24 z dne 22. 12. 2022 ter po pozivu sodišča popravil tožbeni zahtevek tako, da izpodbija sklep, št. 704-1/2022-5 z dne 28. 11. 2022. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijan sklep nepravilen in nezakonit ter da ga odpravi in hkrati samo odloči, da se prošnji tožnika za oprostitev šolnine ugodi.

6.Tožnik je v tožbi še navedel bistvene razloge za izpodbijanje sklepa tožene stranke. Pojasnil je, da je šolnino, in sicer do zneska 800,00 EUR delno poravnal, preostanka v znesku 3.400,00 EUR pa iz opravičljivih razlogov ne zmore poravnati. Ta denar je namreč porabil za stroške nege hudo bolnega očeta, ki je nato umrl. Tožnik je navedel, da sklicevanje senata na potencialne druge študente za presojo njegove prošnje, ne more biti relevantno ter da izpolnjuje pogoje za oprostitev v smislu določil 8. člena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani (Pravilnik). V skladu z alinejo (b) 8. člena Pravilnika v zvezi z določilom 126. člena Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: Statut UL) se pri oprostitvi šolnine upošteva tudi daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami in posebnim statusom. Odločitev v izpodbijanem sklepu je utemeljena zgolj s posebno okoliščino tožnika, ki se hkrati izobražuje na dveh doktorskih študijskih programih, ki pa ni okoliščina, ki bi jo Pravilnik oziroma Statut posebej določal za kriterij za oprostitev šolnine. Tako meni, da je odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita ter sklicevanje na neko imaginarno oziroma hipotetično situacijo nedoločenega števila študentov, ki bi se lahko znašli v podobnih družinskih in socialnih okoliščinah, je povsem arbitrarna, zunaj kriterijev, določenih s Pravilnikom. Predlaga, da sodišče Sklep medicinske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 22. 12. 2022 odpravi in se prošnji tožnika za oprostitev plačila šolnine I. Letnika interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina/medicina/temeljna usmeritev v višini 3. 400,00 EUR ugodi in priglaša stroške.

Navedbe tožene stranke

7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse trditve tožeče stranke v tožbi in nasprotuje pravnim zaključkom tožeče stranke. Navaja, da v upravni zadevi ni sporno, da je tožnik dne 23. 10. 2019 z Univerzo v Ljubljani sklenil pogodbo o izobraževanju na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Biomedicina v študijskem letu 2019/2020 (v nadaljevanju: pogodba). Na podlagi citirane pogodbe se je tožnik vpisal v 1. letnik interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina, področje Medicina - temeljna usmeritev, ki traja 4 leta. V 4. členu pogodbe se je zavezal, da bo poleg opravljenih študijskih obveznosti plačeval tudi šolnino, ki je za celoten interdisciplinarni študij znašala 13.200,00 EUR. Tožena stranka je tožniku izdala računa za plačilo šolnine za 1. letnik študija v višini 2.100,00 EUR dne 21. 11. 2019, ki je zapadel v plačilo 16. 12. 2019 in drugi račun v isti višini dne 1. 4. 2020, ki je zapadel v plačilo 30. 4. 2020, ki jih tožnik ni poravnal, zato je dobil tudi opomin. Tožnik se je odzval, da bo zaradi družinskih razmer v letu 2022 vložil prošnjo za odpis terjatve, medtem ko je v drugem odzivu na poziv tožene stranke, le-to obvestil, ko mu ni bila njegova prošnja uslišana, da bo vložil pritožbo, saj izterjava dolga ne bo uspešna, ker ni v delovnem razmerju že od leta 2018 in nima rubljivih denarnih sredstev ter premičnin, ima pa svojo hišo, prejema denarno pomoč in živi v študentskem domu. Dekan tožene stranke je dne 23. 9. 2022 sprejel sklep št. 407-1/2022-2, da se prošnji tožnika ne ugodi, ki ga je nato dne 28. 11. 2022 na podlagi zahteve tožnika po obrazložitvi sklepa tudi dodatno obrazložil. Kot izhaja iz obrazloženega sklepa dekana toženke, je dekan za mnenje prosil tudi Kolegij koordinatorjev Biomedicina Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta ter Komisijo za doktorje znanosti, kot organa, ki sta zadolžena za pokrivanje področja doktorskega študija, pri čemer sta oba navedena organa predlagala dekanu, da prošnji tožnika ne ugodi, saj ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpis dolga. Predlogu navedenih organov je sledil tudi dekan tožene stranke, saj je presodil, da se tožnik izobražuje na doktorskem študijskem programu, za katerega se zaračunava šolnino in da do sofinanciranja šolnine na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu ni upravičen, kot to določa Uredba o sofinanciranju doktorskega študija, ki določa, da se šolnina sofinancira le za študente, ki javnih sredstev nimajo oziroma še niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, četudi študija niso končali.

8.Prav tako je dekan ugotovil, da po javnih evidencah tožnik na dan 12. 9. 2022 ni opravil študijskih obveznosti 1. letnika. Tožnik je zoper sklep dekana vložil pritožbo, ki se je obravnavala na 11. redni seji senata tožene stranke, ki je potekala dne 19. 12. 2022. Člani senata so s petimi vzdržanimi glasovi in nobenim glasom proti sprejeli sklep, da se pritožba tožnika zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep dekana tožene stranke. Po presoji senata tožene stranke je pomembno, da se tožnik že izobražuje na doktorskem študijskem programu Bioznanost, za katerega ima financiranje urejeno, hkrati pa si želi izobraževati še na drugem doktorskem študijskem programu, za katerega pa po lastnih trditvah nima sredstev, da bi poravnal šolnino in za izobraževanje. Senat toženke tudi izpostavi, da so šolnine najpomembnejši vir financiranja doktorskih programov. Pri presoji utemeljenosti prošnje tožnika za oprostitev plačila šolnine je senat tožene stranke poleg družinskih in socialnih okoliščin, ki jih je tožnik navedel, upošteval tudi specifično okoliščino, da želi hkrati študirati na več doktorskih študijskih programih, to okoliščino je senat toženke postavil tudi v kontekst drugih študentov, ki bi se lahko znašli v podobnih družinskih in socialnih okoliščinah.

9.Postopek obravnave prošnje tožnika za oprostitev šolnine je torej potekal na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVis), Statuta UL ter Pravilnika. Tožnik je vložil prošnjo na podlagi določbe 98. člena Statuta UL, ki določa, da se postopek uveljavljanja pravice študenta začne s prejemom njegove vloge, v kateri mora študent jasno navesti, kaj uveljavlja ter predložiti dokazila. Tožena stranka je skladno z določbo 102. člena Statuta UL o prošnji tožnika odločala na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je študent navedel v svoji vlogi. Tožnik tudi za svoje navedbe, glede izkazovanja osebnih okoliščin, ni predložil nobenega dokaza z izjemo odločbe o prejemanju denarnega nadomestila, iz katerega sicer izhaja, da je lastnik večjega števila zemljišč, stanovanja in stanovanjske hiše, neizkazanost tožnikovih navedb pa je bila izpostavljena tudi na seji senata. Tožnikove navedbe so bile tako zgolj pavšalno zatrjevanje, na tožniku pa je breme, da izkaže dejstva in okoliščine, ki jih zatrjuje glede svojega osebnega in finančnega stanja. Tožena stranka tudi meni, v luči dejstva, da je plačilo šolnine za doktorski študij pravilo, oprostitev plačila pa izjema, zato je potrebno navedeno presojati restriktivno. Organi tožene stranke so tudi ugotovili, da je v konkretnem primeru relevantna tudi okoliščina, da tožnik opravlja doktorski študij na drugem programu Bioznanost in tako z odločitvijo ne bo poseženo v tožnikovo pravico do pridobitve doktorskega naziva oziroma do izobraževanja. Pri tem je treba vse študente pri uveljavljanju pravic obravnavati enako, zaradi česar je tožena stranka v presoji tožnikove prošnje upravičeno upoštevala tudi druge morebitne študente, ki bi se znašli v podobnem položaju, kot ga zatrjuje tožnik.

10.Glede spremembe tožbenega zahtevka, da izpodbija sklep senata z dne 22. 12. 2022, tožena stranka meni, da ne gre za dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, saj ne gre za upravni akt, s katerim bi organ odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, kot to določa 2. člen ZUS-1, saj v izreku ne vsebuje odločitve o pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe in zato ne vpliva na vsebino prvostopenjskega upravnega akta. Zato je potrebno tožbo zavreči.

11.Glede avtonomije univerze tožena stranka navaja, da to izhaja že iz določb 58. člena Ustave RS, torej zakonsko je določeno načelo avtonomije univerze tako, da je obseg in vsebina obveznosti po študijskem programu oziroma v tem primeru po razpisu del, ki spada v avtonomijo univerze. Tako lahko sodišče izpodbijani akt presoja samo s procesnega vidika. Glede na navedeno, da je dekan tožene stranke sprejel sklep, da se prošnji tožnika ne ugodi, citirani sklep je potrdil tudi senat tožene stranke, ki je v celoti potrdil ugotovitve dekana tožene stranke in je sklenil, da se pritožba tožnika kot neutemeljena zavrne v skladu z določbo 108. člena Statuta UL. Tožena stranka tudi v predmetni zadevi pojasnjuje, da ima v postopku zaprosila za oprostitev plačila šolnine študent zgolj možnost, da se njegovi prošnji ugodi, kar pomeni, da to ni njegova pravica, temveč zgolj na zakon oprta korist. Pravilnik v 6. členu namreč določa, da se lahko oprostijo ali znižajo zneski šolnin in prispevkov. Tožena stranka predlaga sodišču, da tožbo tožeče stranke zavrže oziroma podredno tožbo zavrne kot neutemeljeno, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodna presoja

K točki I izreka

12.Tožba je utemeljena.

13.V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik hkrati vpisan na dva doktorska študijska programa na Univerzi v Ljubljani, in sicer doktorski študijski program Bioznanost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in interdisciplinarni doktorski študijski program Biomedicina - medicina/temeljna usmeritev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nadalje je nesporno, da ima tožnik po lasnih trditvah poravnane vse obveznosti za šolanje na doktorskem študiju program Bioznanost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

14.Sporna je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, ki prošnji tožnika za oprostitev plačila šolnine 1. letnika interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina - medicina/temeljna usmeritev v višini 3.400,00 EUR ni ugodila.

15.Tožnik je vložil laično tožbo na podlagi 71. člena ZVis,

ki jo je dopolnil po pooblaščenki in izpodbijal sklep senata Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 22. 12. 2022. V okviru predhodnega preizkusa tožbe je tožnik po pozivu sodišča pravilno izpodbijal sklep, št. 704-172020-5 z dne 28. 11. 2022, s katerim prošnji tožnika za oprostitev plačila sporne šolnine ni ugodeno. Slednji predstavlja prvostopenjski akt, o pritožbi katerega je odločal Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Sklep organa o pritožbi je dokončen in ga ni mogoče izpodbijati z ugovorom ali drugimi rednimi pravnimi sredstvi (prvi odstavek 109. člena Statuta UL).

16.Sodno varstvo, ki ga določa ZVis, ne pomeni spora zoper upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, saj tožena stranka ni izdala upravnega akta v smislu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1, 2. člen). Izpodbijani prvostopenjski sklep torej ni upravni akt, ampak gre za druge vrste javno-pravni akt, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo subsidiarno (tretji odstavek 3. člena ZUP), pri čemer se upravni postopek po ZUP uporablja "smiselno," kolikor za postopek oprostitve plačila šolnine ni urejen s posebnimi določili (4. člen ZUP).

17.V skladu z 58. členom Ustave RS in 6. členom ZVis, je univerza avtonomni, znanstveno raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja med drugim tudi izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov (šesta alineja drugega odstavka 6. člena ZVis).

18.Upravno sodišče je že zavzelo načelno in interpretacijsko stališče glede avtonomije državnih univerz. V tej zvezi je izoblikovalo stališče, da iz jezikovne, logične in sistematične razlage določila 58. člena Ustave RS izhaja splošna pravna interpretacija, da je državna univerza avtonomna akademska institucija na vseh področjih, razen na dveh: državna univerza namreč ni avtonomna v svojem ravnanju na tistem področju oz. v tistih primerih, ko ravnanje tožene stranke pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb. In drugič: državna univerza ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu drugega odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Zakonodajalec pa je v 1. členu ZVis uredil poleg načina financiranja visokošolske dejavnosti tudi statusna vprašanja visokošolskih zavodov ter pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti in je opredelil tudi javno službo v visokem šolstvu.

19.Avtonomija pa v smislu drugega odstavka 6. člena ZVis med drugim pomeni tudi samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s predpisi v skladu z zakonom. Ni torej dvoma, da lahko univerza avtonomno določa kriterije in način izvedbe postopka za plačilo oziroma oprostitev šolnin v svojem splošnem aktu.

20.Pravna podlaga na katero se sklicuje tožena stranka pri sprejemu odločitve je Statut UL, Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani (Pravilnik) in Uredba o sofinanciranju doktorskega študija (v nadaljevanju: Uredba). V Statutu UL je urejen postopek obravnavanja vlog, kot je tudi obravnavana vloga za oprostitev plačila šolnine

in v Pravilniku pogoji glede plačila šolnin.

21.Glede na naravo odločitve v postopku oprostitve plačila šolnine, se sodni preizkus omejuje na preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava, zato sodišče v to odločitev oziroma vsebinske razloge ne more posegati, saj ne gre za oblastveno pravno presojo.

22.Uveljavljeno je stališče Vrhovnega sodišča RS, da je sodno varstvo v upravnem sporu namenjeno varstvu tožnikovega pravnega položaja. Zaradi tega se upoštevajo le nezakonitosti, ki so ali bi bile lahko pomembne za tožnikov pravni položaj, ki se z ugoditvijo tožbi izboljša. Sodišče namreč na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja pravni akt v mejah tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge.

23.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je tožena stranka navedla kot razlog za zavrnitev, da tožnik ne zmore finančnega bremena hkratnega izobraževanja na dveh doktorskih študijskih programih in to dejstvo postavlja tožnika v bistveno drugačen položaj kot druge študente, ki bi se lahko znašli v podobnih družinskih in socialnih okoliščinah.

24.Sodišče se strinja, da je potrebno razloge za oprostitev šolnin interpretirati restriktivno, saj je plačilo za doktorski študij pravilo in je pomemben vir financiranja doktorskih programov. Vendar je treba pri odločitvah upoštevati zakonske oziroma podzakonske predpise. Odločitev v izpodbijanem sklepu je utemeljena zgolj s posebno okoliščino tožnika, ki se hkrati izobražuje na dveh doktorskih študijskih programih, ki tožnika postavlja v bistveno drugačen položaj kot druge študente, ki bi se lahko znašli v podobnih družinskih in socialnih okoliščinah, v primerjavi s študentom, ki se izobražuje le na enem doktorskem študijskem programu. Navedeno pa ni okoliščina, ki bi jo Pravilnik oziroma Statut UL posebej določal za kriterij za oprostitev šolnine.

25.Pravilnik namreč v prvem odstavku 8. členu alineje (b) določa, da se pri odločitvi pogojev za znižanje šolnin in za oprostitev plačila šolnin upoštevajo kriteriji, ki jih Statut UL opredeljuje kot upravičene razloge za uveljavljanje pravic iz statusa študenta. Statut UL v 126. členu kot upravičene razloge določa daljšo bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom.

26.Tožena stranka se sklicuje tudi na določbo 102. člena Statuta UL, da je o prošnji tožnika odločala na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je tožnik navajal v svoji vlogi. V vlogi mora študent jasno navesti, kaj uveljavlja, ter priložiti dokazila, ki podpirajo njegove navedbe (98. člen Statuta UL). Tožena stranka v obrazložitvi v obrazložitvi izpostavlja, da tožnik uveljavlja razlog izjemnih družinskih in socialnih razmer, o katerih pa ni predložil dokazov, z izjemo odločbe o prejemu denarnega nadomestila, iz katere izhaja, da je lastnik zemljišča, stanovanja in stanovanjske hiše. V tem primeru pa Statut UL v drugem odstavku 100. člena določa tudi, da se v primeru vložitve nepopolne ali drugače pomanjkljive vloge (npr. vloga ne vsebuje vseh predpisanih sestavin) študenta pozove k njeni dopolnitvi, pri čemer se za dopolnitev določi rok, ki ne sme biti krajši kot 3 delovne dni.

27.Tožena stranka se sklicuje tudi na Uredbo, ki v 4. členu določa, da se šolnina sofinancira za študente, ki še nimajo ravni izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene pri doktorskih študijskih programih tretje stopnje, ki iz javnih sredstev nimajo oziroma še niso imeli sofinanciranega študija po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, četudi doktorskega študija niso končali. Za šolanje na doktorskem študiju program Bioznanost na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ima tožnik po lasnih trditvah poravnane vse obveznosti. V postopku tudi ni bilo zatrjevano, da je tožnik že imel sofinanciran študij, saj je pojasnil, da je šolnino do zneska 800,00 EUR že sam poravnal, preostanka v znesku 3.400,00 EUR pa ne zmore poravnati, zaradi družinskih in socialnih razmer, zato je vložil sporno prošnjo.

28.Ne glede na dejstvo, da sodišče ne posega v vsebinsko odločitev, vendar pa je treba tudi v takšnih postopkih zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi pravica do obrazloženega upravnega akta. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP). Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so vodili k odločitvi.

29.Kriterije glede obrazložitve sklepa v primeru, če je pristojni organ zahtevo študenta zavrne ali zavrže, določa Statut UL, in sicer lahko študent v 3 delovnih dneh zahteva obrazložitev sklepa, ki mora vsebovati tudi obrazložitev s kratko navedbo dejstev, ki so bila pomembna za odločitev, ki omogoča preizkus pravilnosti izreka (104. člen Statuta UL).

30.Iz sklepa dekana Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani dne 28. 11. 2022 je razvidno, da se prošnji tožnika s priloženimi dokazili, ki jih je obravnaval Kolegij koordinatorje na seji 13. 9. 2022 in sprejel sklep, da se prošnji tožnika (kandidata) ne ugodi, saj ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpis dolga. Kateri so utemeljeni razlogi v izpodbijanem sklepu niso konkretizirani, kar onemogoča sodišču preizkus pravilnosti in zakonitosti izreka. Prav tako sklep Senata MF UL z dne 22. 12. 2022, ki je odločal o pritožbi tožnika ni konkretiziral in obrazložil pogojev za oprostitev plačila šolnin iz drugega odstavka 8. člena (b) Pravilnika v zvezi s 126. členom Statuta UL, kar sodišču prav tako onemogoča preizkus.

31.Enako varstvo pravic, ki ga določa Ustava RS v 22. členu, se ne nanaša samo na sodne postopke ampak tudi na postopke pred drugimi državnimi organi in nosilci javnih pooblastil ali organi, na katere so prenesena pooblastila za odločanje, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih oziroma koristi.

32.Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da zaradi predstavljenih pomanjkljivosti in pomanjkanja konkretnih razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z oprostitvijo plačila šolnine tožnika, izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče celovito preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevi vrnilo organu, ki je izdal izpodbijan sklep, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odpraviti storjene kršitve postopka.

Odločanje brez glavne obravnave

33.Sodišče je v predmetni zadevi v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ni opravilo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti zaradi kršitve pravil postopka, na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Spor polne jurisdikcije

34.Tožnik je sicer predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije (s tem, ko je predlagal odpravo izpodbijanega sklepa in ugoditev prošnji za oprostitev plačila šolnine), vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Slednje v obravnavani zadevi ni mogoče, saj gre za strokovno oceno tožene stranke.

35.Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti tožena stranka, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

K točki II izreka:

36.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Sodišče je priznalo tožeči stranki stroške pooblaščenca za vložitev tožbe po 3. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

37.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oz. izgubi statusa in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor.

2Postopek za uveljavljanje pravice študenta se namreč začne s prejemom vloge študent (98. člen Statuta UL).

3Šolnina od 7. do 13. člena.

4Sklep VSRS, I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o visokem šolstvu (1993) - ZVis - člen 71

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Statut Univerze v Ljubljani (2017) - člen 126

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.