Jedro

Po 2. odstavku 19. člena ZUS lahko vloži stranka zahtevo za izredni preizkus sodbe, izdane v upravnem sporu le, če gre za pravnomočno odločbo sodišča, katerega pristojnost ni določena za vso republiko. Ker v RS odloča v upravnem sporu Vrhovno sodišče RS, to je sodišče, ki je določeno za vso republiko, zahteva za izredni preizkus sodbe ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za izreden preizkus sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani štev. U 541/93 z dne 16.3.1995 se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke številka ... z dne .... Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za stanovanjske zadeve Občine Ljubljana Šiška štev. ... z dne ..., s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe izprazniti stanovanje štev. 6 v 1. nadstropju stanovanjske hiše ... in ga prepustiti Mestnemu sekretariatu za stanovanjsko gospodarstvo, Ljubljana.

Tožeča stranka v zahtevi za izreden preizkus izpodbijane sodbe navaja, da izpodbijana sodba povzema dokazno oceno tožene stranke in organa prve stopnje in se sklicuje na 158. člen zakona o stanovanjskih razmerjih, ki določa, da se spori pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (Uradni list RS štev. 18/91 in 34/92) nadaljujejo po predpisih zakona o stanovanjskih razmerjih, med katere naj bi spadal tudi ta spor. Sodba temelji na zmotni uporabi materialnega zakona. Stanovanjski zakon je bil sprejet že ob upoštevanju sedanje Ustave. Ta pa v 15. členu določa, da se človekove pravice uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Tožnik zatrjuje, da je izpodbijana sodba zmotno uporabila določbe zakona o stanovanjskih razmerjih, ki so bile derogirane z novo ustavo in na njeni podlagi sprejetim stanovanjskim zakonom, ki ne pozna omejitve števila stanovanj, ki jih lahko posameznik poseduje. Kršene so bile tudi določbe zakona o splošnem upravnem postopku, ker niso bili izvedeni dokazi, predlagani po tožniku, razjasnjeno pa tudi ni bilo bistveno vprašanje, ali je upravni organ v zadevnem postopku še stranka v postopku, če je nepremičnina v smislu zakona o denacionalizaciji bila prenesena v last bivšega lastnika. Za vložitev zahteve sta podana razloga kršitve materialnega in procesnega zakona ter tožnik predlaga, da sodišče svojo sodbo štev. U 541/93 z dne 16.3.1995 spremeni tako, da tožbi na odpravo izpodbijane odločbe tožene stranke ugodi.

Sodišče je zahtevo za izreden preizkus sodbe zavrglo iz naslednjih razlogov: Po 2. odstavku 19. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ štev. 4/77, 60/77 in Uradni list RS štev 55/92), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS štev. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije, lahko vloži stranka zahtevo za izreden preizkus sodbe, izdane v upravnem sporu le, če gre za pravnomočno odločbo sodišča, katerega pristojnost ni določena za vso republiko. Ker v Republiki Sloveniji odloča v upravnem sporu Vrhovno sodišče Republike Slovenije, to je sodišče,ki je določeno za vso republiko, zahteva za izredni preizkus sodbe tega sodišča ni dovoljena. Vloženo zahtevo zoper sodbo tega sodišča štev. U 541/93 z dne 16.3.1995 je zato sodišče moralo zavreči na podlagi 1. odstavka 48. člena zakona o upravnih sporih.