Jedro

Za stranke se v zapuščinskem postopku štejejo dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrže. Dedinja M. B. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v zapuščinski zadevi po pokojnem D. A. ugotovilo obseg zapuščine po pokojniku, napovedano vrednost zapuščine, da sta dedovanja po zakonu deležna zapustnikova izvenzakonska partnerica M. B. in zapustnikov sin R. A., ki sta dediščino sprejela in ki ju je tudi proglasilo za dediča iz naslova zakonitega dedovanja, vsakega do 1/2 celotne zapuščine, v sklepu pa je povzet tudi dedni dogovor dedičev o razdelitvi zapuščine.

Zoper sklep se pritožujeta zapustnikova starša J. A. in J. A., predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da sta na zapuščinsko obravnavo pristopila kot laični stranki. Iz zapisnika obravnave ne izhaja, da bi bila podučena o tem, kaj pomeni institut izvenzakonske skupnosti in da ima za posledico dedno pravico M. B., iz zapisnika niti ne izhaja, da bi M. B. uveljavljala obstoj izvenzakonske skupnosti. Predložila sta tudi pisanje - zvezek sina, katerega je sodnik ocenil, da ni oporoka, smiselno po mnenju staršev iz pisanja izhaja, da pokojnik zapušča svoje premoženje sinu. Dediča tudi nista bila podučena, da lahko uveljavljata v postopku dedovanja tudi druge pravice, izločata iz zapuščine premoženje ali prijavita terjatev. Sodnik mora poučiti neuko stranko, sodnik tega ni storil v zadostni meri, to predstavlja bistveno kršitev postopka. Na CSD T. so jima obljubili, da bodo postavili za skrbnika vnuku R. A. nevtralno osebo, postavljena skrbnica pa je sestrična dedinje M. B. Izpodbijani sklep ima tudi formalne pomanjkljivosti, pritožnika sta na stališču, da bi morala biti tudi ona stranki dednega dogovora, saj sta formalno dediča prvega dednega reda.

Dedinja M. B. je na pritožbo odgovorila in predlagala, da se kot neutemeljena zavrne.

Pritožba ni dovoljena.

V skladu z 11. členom Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, ZD) pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec, ki dedujejo po enakih delih (prvi dedni red). Enako kot zakonca, dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v izvenzakonski skupnosti (2. odstavek 10. člena ZD). Starši zapustnika dedujejo šele v okviru drugega dednega reda in sicer v primeru, da pokojnik ne zapusti potomcev, kar pa v konkretnem primeru ni podano. Starša zapustnika zato v konkretnem primeru nista dediča. Stranki tega zapuščinskega postopka pa tudi sicer nista. Za stranke se namreč v smislu ZD v skladu s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Med te je šteti zlasti osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, kar velja tudi npr. za zapustnikove potomce, ki zahtevajo izločitev po 32. členu ZD, ne pa tudi za zahtevke upnikov, razen če ti zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člen ZD).

Zapustnikova starša torej v tej zadevi nista dediča oziroma stranki zapuščinskega postopka, zato morata eventualne zahtevke na izločanje iz zapuščine uveljavljati v pravdnem postopku.

V skladu s 343. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) v zvezi s 163. členom ZD je pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, nedovoljena in takšno pritožbo je potrebno zavreči. Pravico do pritožbe ima stranka, ne pa tudi tretja oseba, zato je pritožba zapustnikovih staršev nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).

Dedinja M. B. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka v skladu z 1. odstavkom 174. člena ZD.