Jedro

Dejstvo, da ta sklep ni bil vročen zagovornici storilca že v času vročanja sklepa storilcu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu.

Izrek

I. Pritožbi storilca in njegove zagovornice se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče na P odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na P EPVD 199/2013 z dne 30. 1. 2014 preklicalo (točka I izreka) in storilcu naložilo dolžnost plačila sodne takse v višini 30,00 EUR (točka II izreka), kar je utemeljilo z navedbami, da storilec v roku 15 dni od sprejema sklepa o odložitvi, to je od 22. 2. 2014 do 9. 3. 2014, ni predložil sodišču dokazila, da se je vključil v ustrezen program edukacijskih delavnic in tega ni storil niti do izdaje izpodbijanega sklepa, prav tako pa v preizkusni dobi 6 mesecev, to je najkasneje do 22. 8. 2014, sodišču ni predložil dokazila o opravljenih edukacijskih delavnicah.

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila storilec in njegova zagovornica.

3. Storilec v pritožbi navaja, da zelo obžaluje, da je prišlo do takšnih dogodkov, vendar da zadnje mesece sploh ni imel občutka za čas, saj je oče dveh hčera starih 3 in 5 let ter se je ukvarjal le s tem, da nahrani svojo družino, ker je edini zaposlen. Podjetje I-I d.o.o. v SB, kjer je bil zaposlen od leta 2006, je prišlo zaradi gospodarske krize v težave in so jim kasnile plače, nato pa je dne 1. 10. 2014 zašlo v stečaj, kar je imelo za posledico, da je ostal brez zaposlitve. Le-to si je ves čas iskal in jo 18. 10. 2014 tudi našel, za opravo tega delovnega mesta pa je pogoj veljavno vozniško dovoljenje. V tem obdobju je zato pozabil opraviti edukacijske delavnice, ni pa storil nobenega prekrška. Prosi, da se mu določi nov časovni termin za opravo edukacijskih delavnic. Za svoje navedbe je priložil odredbo za čakanje na delo na domu podjetja I-I d.o.o. - v stečaju, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in izpis prometa in stanja transakcijskega računa pri Novi Kreditni banki Maribor.

4. Zagovornica storilca v pritožbi navaja, da je sklep Okrajnega sodišča na P z dne 30. 1. 2014 (o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu V.K.) prišel v njene roke šele 20. 1. 2015, kakor je to razvidno iz priložene fotokopije pisemske ovojnice, zato je bila odločitev sodišča o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preuranjena. Takoj po vročitvi sklepa v roke pooblaščenke je namreč storilec dne 20. 1. 2015 izpolnil obveznost, kot je razvidna iz predloženega potrdila o prijavi na edukacijsko delavnico. Dodaja, da je storilec imel v tem postopku pooblaščenko (pravilno zagovornico), ki je svoje pooblastilo tudi priglasila s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dne 30. 9. 2013, zato bi moralo sodišče sklep z dne 30. 1. 2014 vročati tudi njej, pa ni in šele od tega vročanja je začel teči rok, od katerega je bil storilec dolžan opraviti prijavo na edukacijske delavnice. Ker tako niso bili podani pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sodišče z izpodbijanim sklepom napačno uporabilo materialno pravo, kršilo pa je tudi njegovo pravico do obrambe in jamstva enakega varstva pravic. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Prilaga potrdilo o vključitvi storilca v edukacijsko delavnico z dne 23. 1. 2015. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva in oceni pritožbenih navedb storilca in njegove zagovornice ugotavlja, da je prvostopno sodišče povsem pravilno presodilo, da storilec prekrškov V.K. ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene v točkah III in IV sklepa prvostopnega sodišča z dne 30. 1. 2014, katerega je sprejel storilec dne 22. 2. 2014, kakor to izkazuje vročilnica pripeta k spisovnemu gradivu pod številko 27. Navedeno pomeni, da bi moral prvo obveznost, in sicer predložitev potrdila o vključitvi v edukacijsko delavnico, kar je bil dolžan storiti v 15 dneh po sprejemu sklepa, opraviti do dne 9. 3. 2014, drugo obveznost udeležiti se programa edukacijskih delavnic v obsegu najmanj 6 pedagoških ur v roku 6 mesecev od vročitve sklepa pa do dne 22. 8. 2014, pa tega ni storil. Zaradi navedenega je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 18. 11. 2014 odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljeno preklicalo, saj določba drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) med drugim predpisuje, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolni svojih obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vplivajo pritožbene navedbe zagovornice storilca, da ker sklep Okrajnega sodišča na P z dne 30. 1. 2014 ni bil vročen tudi njej (le-ta ji je bil vročen 20. 1. 2015), niso pričeli teči roki za izpolnitev obveznosti, ki so bile naložene storilcu v navedenem sklepu, zato je bila odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu preuranjena, storilcu pa je bila tudi kršena njegova pravica do obrambe in enakega varstva pravic. Po devetem odstavku 202.d člena ZP-1 lahko vloži storilec le pritožbo zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, medtem ko zoper sklep o ugoditvi predlogu ZP-1 pritožbe ne dovoljuje, kakor to izhaja tudi iz samega pravnega pouka sklepa prvostopnega sodišča z dne 30. 1. 2014. Zaradi navedenega dejstvo, da ta sklep ni bil vročen zagovornici storilca že v času vročanja sklepa storilcu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu. Zato je za odločitev, kdaj je bil te obveznosti dolžan storiti, pomemben le datum, ko je sprejel sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec, ker je dan po sprejemu tega sklepa zanj začela teči preizkusna doba.

8. Prav tako na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi ne vplivajo pritožbene navedbe storilca, da v obdobju, v katerem mu je sodišče naložilo obveznosti vključitve v program edukacijskih delavnic in opravo le-teh v roku 6 mesecev v obsegu najmanj 6 pedagoških ur, ni imel občutka za potek časa, ob tem pa je imel tudi veliko družinskih obveznosti ter težave z delovnim mestom (kar sicer sodišče storilcu verjame glede na njegove priloge k pritožbi), saj so v obravnavani zadevi povsem nerelevantne, ker ZP-1 ne določa in tudi ne omogoča, da bi sodišče prve stopnje kakorkoli podaljševalo roke, ki so bili določeni zgolj na prošnjo storilca, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja odloži, tudi v primeru, če je imel obdolženi veliko težav z delovnim mestom in obveznosti v družini. 15-dnevni rok, v katerem je bil dolžan predložiti sodišču dokazila o vključitvi v naveden program, določen v osmem odstavku 202.d člena ZP-1, je namreč prekluzivni rok, zato ni podaljšljiv, enako rok za opravo edukacijskih delavnic in neizpolnitev vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pomeni, da je storilec ravnal povsem brezbrižno do svojih obveznosti iz sklepa sodišča prve stopnje, ki mu je odložilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja prav na njegovo posebno prošnjo, zato sodišče prve stopnje tudi ni moglo odločiti drugače, kot je v izpodbijanem sklepu.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 163. člena ZP-1 sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa in je pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 11. 2014, storilcu pa v skladu z določili prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1 naložilo plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR, po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah.