Jedro

Sodišče prve stopnje je vlogi pripisalo vsebino, ki je ta nima, in napačno štelo, da je pritožba izčrpana z izdajo dopolnilnega sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje sklep naslovnega sodišča I 2/2016 z dne 19. 1. 2024 dopolnilo tako, da je v izrek za točko 2. dodalo še sledeče: ″Razveljavi se prodaja nepremičnine s parc. št. 499 v k.o. ... v lasti dolžnice A. A., za katero je na spletni javni dražbi dne 11. 2. 2022 bil najugodnejši ponudnik B. B. za ceno 799,17 EUR. Ponudniku bo celotna kupnina vrnjena po pravnomočnosti tega sklepa. Ponudnik je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa sodišču sporočiti račun na katerega bo vrnjena kupnina″, v ostalem je odločilo, da ostane sklep nespremenjen.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo najugodnejši ponudnik (v nadaljevanju kupec) B. B. in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter nadaljuje predmetni izvršilni postopek.

3.Izpostavlja, da mu sklep z dne 19. 1. 2024 o ustavitvi izvršilnega postopka ni bil razumljiv, saj mu ni bilo jasno, na katera dejanja se nanaša razveljavitev izvršilnih dejanj; ali samo na razveljavitev zaznambe v zemljiški knjigi ali tudi na prodajo nepremičnine na javni dražbi. Iz previdnosti se je odločil za izpodbijanje sklepa s pritožbo. Navaja, da ima pravni interes za nakup nepremičnine parc. št. 499 k.o. ... Zaradi bojazni, da bi bila razveljavljena tudi javna dražba, na kateri je kupil nepremičnino, se je odločil za pritožbo in za izpodbijanje sklepa v celoti, da prepreči razveljavitev prodaje. Navaja, da vztraja pri pritožbi proti sklepu z dne 19. 1. 2024. Razveljavitev prodaje v tej fazi postopka je nedopustna, ker so prizadete njegove pravice kot kupca, ki je v celoti plačal kupnino in opravil vsa dejanja, ki jih mora opraviti kupec. Kupčev pravni položaj je od prodaje nepremičnine varovan tako, da v njegovo pričakovano pravico lahko poseže le morebitna nepravilnost pri opravi dražbe, neplačilo kupnine ali ugovor tretjega. Ne more pa biti kupčev pravni položaj odvisen od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilno dejanje. Vzrok za nepravnomočnost odobritve pravnega posla je v vztrajnem vlaganju pritožb dolžnice na vseh nivojih. Sodišče je ravnalo nezakonito in je neutemeljeno razveljavilo prodajo in ni upoštevalo pridobljene pričakovane pravice kupca. Sodišče zmotno navaja, da je kupec varovan šele v fazi izročitve nepremičnine kupcu. Navedba sodišča v 6. točki obrazložitve, da odločitev temelji na smiselni uporabi drugega odstavka 181. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 191. člena ZIZ je zmotna, saj sta tako sklep o izvršbi kot sklep o ugotovitvi tržne vrednosti pravnomočna, poleg tega je bila kupnina v roku plačana in v roku vložena vloga za odobritev pravnega posla.

4.Dolžnica je v laičnem odgovoru na pritožbo navajala, da je odločitev sodišča prve stopnje zakonita in pravilna in da je pritožnik prepozno vložil pritožbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

7.V zvezi z navedbami dolžnice v odgovoru na pritožbo, da je predmetna pritožba vložena prepozno, je najprej pojasniti, da iz podatkov spisa izhaja, da je bil izpodbijani dopolnilni sklep pritožniku vročen 14. 3. 2024 s t.i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ1 in da je bila pritožba vložena 18. 3. 2024, kar je v okviru določenega osemdnevnega pritožbenega roka.

8.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je 11. 1. 2022 opravilo drugo spletno javno dražbo za prodajo nepremičnine parc. št. 499 k.o. ..., na kateri je podal najugodnejšo ponudbo za nakup B. B. (sedaj pritožnik). Ta je na UE vložil vlogo za odobritev pravnega posla, vendar pa do umika predloga za izvršbo 17. 1. 2024 ni bila izdana pravnomočna odločbe o odobritvi pravnega posla. Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga za izvršbo 19. 1. 2024 izdalo sklep o ustavitvi postopka. Najugodnejši ponudnik B. B. je v pritožbenem roku zoper sklep z dne 19. 1. 2024 vložil vlogo, ki jo je naslovil kot pritožba, in navajal, da mu kot kupcu nepremičnine izrek sklepa o umiku ni jasen in da je njegova pričakovana pravica močnejša od upnikovega umika predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da gre za specifično situacijo, ker je uspešna spletna javna dražba procesno dejanje, ki terja nekoliko dopolnjen izrek o razveljavitvi procesnih dejanj, in presodilo, da je vlogo, čeprav je naslovljena kot pritožba, potrebno šteti kot predlog za dopolnitev sklepa z dne 19. 1. 2024.

9.Pritožnik izdaji dopolnilnega sklepa utemeljeno nasprotuje. Po prvem odstavku 325. člena ZPP, ki glede na 332. člen ZPP smiselno velja tudi za sklepe, je določeno, da če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sklepa predlaga sodišču, naj se sklep dopolni.

10.Sodišče prve stopnje je napačno pritožnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 19. 1. 2024, ki je dopustno redno pravno sredstvo zoper sklep o ustaviti postopka, štelo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da v njej ni predlagal dopolnitve sklepa z dne 19. 1. 2024. Vlogo, tudi naslovljeno kot pritožba zoper sklep z dne 19. 1. 2024, je namreč vložil v pritožbenem roku, v njej je navedel pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, podal pritožbeni predlog in ni izpostavil kakšne formalne pomanjkljivosti v izreku sklepa z dne 19. 1. 2024. Sodišče prve stopnje je torej vlogi pripisalo vsebino, ki je ta nima in napačno štelo, da je pritožba izčrpana z izdajo dopolnilnega sklepa. S tem je pritožnika prikrajšalo za vsebinsko odločitev o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 19. 1. 2024.

Zaradi utemeljeno uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 325. člena ZPP in 332. členom ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dopolnilnega sklepa, je bilo potrebno že iz tega razloga pritožbi ugoditi in izpodbijani dopolnilni sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

Glej vročilnico pripeto k list. št. 232 v spisu.