Jedro

Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, istočasno pa se pri parc. št. ..., vpisani pri vl. št. ... k.o. V. dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zoper sklep opr. št. Dn št. 4059/2000 z dne 08.12.2005 zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo zemljiškoknjižni sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 08.12.2005. Tako izdani sklep sodišča prve stopnje s pritožbo napada predlagatelj in zatrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravno zmotna. Poudarja, da je bil vpis v zemljiški knjigi pri vl. št. ... k.o. V. in sicer pri parc. št. ... predlagan kot vknjižba javnega dobra pri nepremičnini, na kateri je še vedno vknjižena družbena lastnina. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da naj bi bila parc. št. ... v lasti C. R., saj iz zemljiške knjige povsem jasno izhaja, da je celotna vl. št. ... k.o. V. še vedno v družbeni lastnini in sicer je C. R. vpisan le kot imetnik pravice uporabe, saj pri teh nepremičninah še ni bilo izvedeno lastninjenje, Republika Slovenija pa takšen vpis javnega dobra uveljavlja na podlagi Zakona o javnih cestah (ZJC). Ta namreč v čl. 85 določa status javnega dobra "ex lege" in ne na podlagi razpolagalnega pravnega posla. Namen zavarovanja s prepovedjo odtujitve nepremičnine pa je prav v prepovedi lastniku nepremičnine, ki je lahko dolžnik ali pa samo zastavitelj, da razpolaga z nepremičnino, na kateri je takšna pravica vknjižena. V predmetni zadevi torej ne gre za ravnanje ene stranke, ki bi razpolagala z nepremičnino vpisano pri vl. št. ... k.o. V., zato je odločitev sodišča neutemeljena. Sicer pa je B. C. d.d. izdala zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa hipoteke in prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki ga predlagateljica prilaga. Pritožnica predlaga, da se ugodi pritožbi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se dovoli predlagano vknjižbo javnega dobra in izbris zaznambe zavrnitve predloga za vpis pri parc. št. ... k. o. V..

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu spisovnega gradiva je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predlagatelj vložil že dne 12.09.2000 pri sodišču prve stopnje zemljiškoknjižni predlog za izvedbo zemljiškoknjižnih dejanj zaradi vpisa lastninske pravice na nepremičnini parc. št. ..., ki je vpisana pri vl. št. ... k.o. V., takemu predlogu, ki ga je predlagatelj gradil med drugim tudi na dol. čl. 85 Zakona o javnih cestah (ZJC - Ur. l. RS št. 29/97) pa ni bila predložena nobena listina oz. odločba pristojnega organa.

Predlog za zemljiškoknjižno izvedbo je bil vložen še v času veljavnosti Zakona o zemljiški knjigi - ZZK (Ur. l. RS št. 33/95), ker pa je o utemeljenosti predloga za vpis bilo s strani prvostopnega zemljiškoknjižnega sodišča odločeno šele 08.12.2005, je potrebno pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa preizkušati v skladu s I. odst. čl. 246. Zakona o zemljiški knjigi - 1(ZZK-1, Ur. l. RS št. 58/2003), ki je stopil v veljavo 18.09.2003. Sodišče prve stopnje je ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta opr. št. Dn št. 4059/2005 z dne 18.12.2005 zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da je v bremenskem listu "C" vl. št. ... k.o. V. na podlagi pogodbe o zastavi nepremičnin zaradi zavarovanja denarne terjatve z dne 13.03.1996 vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v korist B. C. d.d.. Tako zemljiškoknjižno stanje pa je identično zemljiškoknjižnemu stanju v času pritožbene presoje izpodbijanega sklepa. Čl. 47/II ZZK-1 v II. odstavku namreč določa, da vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je vedno ovira za dovolitev vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve in sicer pri vknjižbi pridobitve pravic na nepremičnine na podlagi listin iz 1.. 2., 4. in 5. tč. I. odst. čl. 40 tega zakona, predznambe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 2. do 4. tč. I. odst. čl. 49 istega zakona ter zaznambe vrstnega reda. To pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo cit. materialnopravno določbo ZZK-1, zaradi česar je pritožba predlagatelja v tej smeri neutemeljena, na pravilnost takega zaključka pa ne more vplivati niti v pritožbenem postopku predložena listina in sicer zemljiškoknjižno dovolilo B. C. d.d., z dne 13.01.2006, saj čl. 160/I ZZK-1 izrecno prepoveduje predlaganje novih dejstev in dokazov po predlogu predlagatelja v pritožbenem postopku, zato je upoštevanje take listine, ki ni bila predložena že v postopku pred sodiščem prve stopnje, nedopusten dokaz.

Držijo sicer pritožbena zatrjevanja o tem, da je pri vl. št. ... k. o. V. v listu "B" še vedno vknjižena družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe C. R., T. d. d.d., saj doslej še ni bilo izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini v skladu s čl. 2 Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), vendar pa je materialnopravno zmotno navajanje predlagatelja, da je predlagan vpis mogoč "ex lege" na podlagi dol. čl. 85 Zakona o javnih cestah (ZJC). Javno dobro se namreč v skladu s čl. 111/I ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi res le zaznamuje, vendar vedno na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba, česar pa predlagatelj v predlogu ni predložil, zato je tudi iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Kar pa zadeva pritožbena zatrjevanja, da bi bil vpis utemeljen tudi "ex lege" v skladu s čl. 85 ZJC, pa je tudi tako zatrjevanje materialnopravno nepravilno, saj je čl. 85 ZJC z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-224/00 z dne 09.05.2002 (Ur. l. RS št. 50/2002) bil razveljavljen iz razloga, ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je določba čl. 85 ZJC imela neposredni razlastitveni učinek, kar pa je v nasprotju s čl. 69 Ustave Republike Slovenije. Pritožbena zatrjevanja predlagatelja so torej neutemeljena, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit, zato je bilo potrebno v skladu z 2. tč. III. odst. čl. 161 ZZK-1 pritožbo predlagatelja zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, istočasno pa je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se pri nepremični in sicer parc. št. ... vl. št. ... k.o. V. opravi tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.