13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 37/2001 z dne 29. 11. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo tožečih strank, med katerimi je bila tudi ustavna pritožnica.

Pritožnica navaja, da je bila prvotno navedena vrednost spornega predmeta 100.000 SIT spremenjena na 1.500.000 SIT na prvi obravnavi po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP). Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča, da to zvišanje vrednosti spornega predmeta ne vpliva na pridobitev pravice do revizije. Z izpodbijano odločitvijo naj bi bilo kršeno načelo pravne varnosti (2. člen Ustave), pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

B.

Vrhovno sodišče je s sklepom kot nedovoljeno zavrglo revizijo in se v samo vsebino izpodbijanih sodb ni spuščalo. Omejilo se je le na presojo razlogov za zavrženje revizije, ki temelji na prehodni določbi 498. člena ZPP, in se pri tem opredelilo tudi do vprašanja, ali na dopustnost revizije lahko vpliva naknadna sprememba ocene vrednosti spornega predmeta.

V zvezi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Tudi v obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem dvakratnega preizkusa pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele zakon, zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava.

Ustavna pritožba pa ni pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati napačno uporabo prava samo po sebi. Ustavno sodišče namreč napačne uporabe prava v postopku ustavne pritožbe ne ocenjuje, pač pa presoja, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Tega pa izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati.

Ustavno sodišče je navedeno določbo ZPP že presojalo (sklep št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02) in se na obrazložitev v celoti sklicuje. Ker je določba 498. člena ZPP, ki je bila podlaga za odločitev sodišča o zavrženju revizije, v skladu z Ustavo, s tako odločitvijo očitno niso mogle biti kršene človekove pravice, kot to zatrjuje pritožnica. Iz obrazložitve citiranega sklepa Ustavnega sodišča namreč izhaja tudi, da s stališčem, po katerem za presojo dovoljenosti revizije ni odločilna naknadna navedba ocene vrednosti spornega predmeta, Vrhovno sodišče Zakona ni uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo.

Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave. Ker navedeni člen ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger