12. 1. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Piran, na seji dne 12. januarja 2006

odločilo:

Za odločanje o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Piran št. 80/11-445885 z dne 30. 3. 2005, je pristojna Policijska postaja Piran.

Obrazložitev

1.Policijska postaja Piran je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Piranu vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po petem odstavku 30. člena v zvezi z 234. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Piranu se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Policijski postaji Piran. Pri tem je navedlo, da v obravnavanem primeru ni drugega oškodovanca kot obdolženke same, zato njenega ravnanja ni mogoče šteti kot prometno nesrečo v smislu 234. člena ZVCP-1, temveč zgolj kot osnovno obliko kršitve petega odstavka 30. člena ZVCP-1. Sodišče je še navedlo, da je za izvedbo postopka o prekršku iz petega odstavka 30. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ. Sodišče meni, da ne gre za primer iz 52. člena ZP-1, ko hitri postopek ni dovoljen.

3.Policijska postaja Piran v zahtevi navaja, da so po njenem mnenju izpolnjeni vsi znaki prometne nesreče, zato meni, da se mora v tem primeru uporabiti 234. člen ZVCP-1, to pa pomeni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Kot je razvidno iz zahteve za rešitev spora glede pristojnosti, je do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje v konkretni zadevi pripeljala različna razlaga pojma prometna nesreča, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek postane hujši. Stvarna pristojnost za odločanje o konkretnem prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri obdolženčevem ravnanju za prometno nesrečo, zaradi katere je treba prekršek pravno opredeliti po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1, ali ne gre.

6.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Piran je razvidno, da se obdolženki očita, da ni vozila s tako hitrostjo, da bi lahko vozilo ves čas obvladovala, saj hitrosti in načina vožnje ni prilagodila lastnostim in stanju ceste ter vremenskim razmeram. Materialna škoda je nastala le na njenem vozilu. Obdolženka je pri tem utrpela hude telesne poškodbe. Po stališču Policijske postaje je obdolženka s tem izpolnila vse znake po 234. členu ZVCP-1, v tem primeru pa hitri postopek ni mogoč. Ker gre za primer, ki je enak sporu glede pristojnosti, o katerem je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05), je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj