30. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 12. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-6571/03 z dne 18. 8. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Slovenska Bistrica št. P-2301/2002 z dne 18. 6. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper:

– predlog Policijske postaje Slovenska Bistrica za uvedbo postopka o prekršku št. 35/5-3449210-7776 z dne 20. 12. 2002;

– potrdilo o oddaji vozniškega dovoljenja Upravne enote Slovenska Bistrica št. 22601-93/04-210 z dne 8. 12. 2004;

– poziv Upravne enote Slovenska Bistrica št. 22601-93/04-210 z dne 3. 12. 2004 in

– odločbo Sodnika za prekrške Slovenska Bistrica št. P-2301/02 z dne 6. 12. 2004

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov.

2.Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi zatrjuje številne domnevne kršitve. V prvi vrsti zatrjuje nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Z odločbo o prekršku naj bi mu nezakonito odvzeli znanje vožnje, ki je neodtujljiva pravica, ki jo varujejo mednarodne konvencije. Z odločbo Senata za prekrške naj bi mu bila kršena 23. člen (pravica do sodnega varstva in pravica do poštenega sojenja) in 25. člen (pravica do pritožbe) Ustave, saj ta ne vsebuje pravnega pouka o pravici do vložitve pravnega sredstva. Z navedbo, da nastopajo policisti tudi v vlogi prič, zatrjuje kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 2. in 66. člena Ustave.

3.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku, poziv in dopis Upravne enote ter odločbo Sodnika za prekrške, s katero je odločil o obročnem odplačevanju denarne kazni.

B. – I.

4.Pritožnikove trditve, povezane s postopkom o prekrških, se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo prava. Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ustava v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodniki za prekrške in Senat za prekrške so bili del sodne oblasti (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Glede na navedeno je bilo pritožniku v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno. Prav tako so neutemeljeni očitki pritožnika, da mu je s tem, ker zoper odločbo Senata za prekrške ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva, kršena pravica do sodnega varstva. Ta ustavna pravica ne pomeni, da bi morala biti zagotovljena izredna pravna sredstva v vseh primerih, ko sodišča odločajo o posameznikovih pravicah ali dolžnostih. Omejitev vložitve izrednega pravnega sredstva pa ne predstavlja kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-58/95 z dne 20. 11. 1997, OdlUS VI, 196). Zato očitno ne gre za kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

6.Tudi pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Pravico do pritožbe je pritožnik imel in jo je tudi izkoristil. Očitek pritožnika, da v drugostopenjski odločbi ni bilo pravnega pouka, ne more biti upošteven, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 25. člena Ustave.

7.Vsebinska obravnava drugih pritožnikovih očitkov ni bila mogoča. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi št. Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Iz pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku je razvidno, da je pritožnik v njej uveljavljal zgolj nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. To pomeni, da za obravnavanje drugih očitkov v postopku z ustavno pritožbo ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev.

8.Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Navedena določba pa se ne nanaša na posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine.

9.Ker z izpodbijano odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

B. – II.

10.Ustavna pritožba zoper akte, navedene v 2. točki izreka, ni dopustna.

11.Izpodbijani predlog Policijske postaje in potrdilo o oddaji vozniškega dovoljenja Upravne enote (prva in druga alineja 2. točke izreka) nista posamična akta po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerima bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

12.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ker zoper akta iz tretje in četrte alineje 2. točke izreka pritožnik ni izčrpal niti rednih pravnih sredstev (pritožba zoper poziv in prvostopenjsko odločbo), za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

C.

13.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS, druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS, prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer