Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji in sicer za spor glede odprave delne odločbe o vrnitvi zemljišč v naravi. Ker torej ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka dne 16.7.2008 vložila revizijo. Revizijo vlaga v smislu določbe 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka izpodbijane pravnomočne sodbe na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US RS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote Velenje z dne 14.11.2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 14.3.2008; z 2. točko izreka pa je odločilo, da se zavrne zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno delno odločbo med drugim odločil, da v izreku navedene nepremičnine vrnejo v naravi v solast pokojnima A. in B.B. (1. točka izreka delne odločbe) in da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vrnitev (4. točka izreka delne odločbe). Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od v tej določbi, navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovega sodišča RS je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revidentka uveljavlja dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akt oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji, in sicer za spor glede odprave delne odločbe o vrnitvi zemljišč v naravi. Ker torej ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo, revidentka na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB-3; Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.