Jedro

Stroški tožnice zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči strani, zviša za 573,89 EUR, to je na znesek 1.252,47 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15-tih dni od vročitve te odločbe povrniti 227,46 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 23. 8. 2022 izdalo sodbo. Z njo je med drugim odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 45 % stroškov pravdnega postopka, tožnica pa toženki 55 % pravdnih stroškov. Z izpodbijanim sklepom je odločilo o njihovi višini in toženki naložilo, da tožeči stranki povrne 678,58 EUR.

2. Zoper odločitev se pritožuje tožnica. V bistvenem navaja, da sodišče njenih stroškov, ki so nastali do umika tožbe zoper Zavarovalnico A., d. d., ne bi smelo zmanjšati za polovico. Ne drži, da stroškov ni priglasila. Priglasila jih je v vsaki vlogi, sodišče pa ji ni naložilo, da naj jih navede v eni vlogi. Odločitev o stroških ni odvisna od števila toženih strank. Stroški tožnice ostajajo enaki. 397. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se nanaša na odpustitev obveznosti enemu solidarnemu dolžniku. Umik tožbe ne pomeni take odpustitve, saj se lahko ponovno vloži. Tožnica se je le odločila, da bo izpolnitev obveznosti zahtevala le od ene solidarne dolžnice. Nepravilna je tudi ugotovitev, da tožnica ni predložila odškodninskega zahtevka. To je storila s prvo pripravljalno vlogo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je tožbo vložila zoper dve toženi stranki, to je zoper Zavarovalnico B., d. d. ter zoper Zavarovalnico A., d. d. Trdila je, da sta ji za škodo, ki jo je utrpela kot sopotnica v vozilu, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči (to je trčenju dveh vozil) odgovorna oba imetnika motornih vozil oziroma obe zavarovalnici, njuna odgovornost pa je solidarna (glej četrti odstavek 154. člena OZ). Med postopkom (11. 2. 2020) je tožnica zoper drugo toženko tožbo umaknila, sodišče pa je s sklepom, ki ga je izdalo 4. 3. 2020, postopek zoper njo ustavilo. Zahtevku zoper prvo toženko je s sodbo z dne 23. 8. 2022 delno ugodilo. Glede stroškov je odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 45 % stroškov pravdnega postopka, tožnica pa toženki 55 % pravdnih stroškov. Z izpodbijanim sklepom je odločilo o njihovi višini in toženki naložilo, da tožnici povrne 678,58 EUR. Pri tem je, kot izhaja iz razlogov sklepa, stroške tožnice, nastale do umika tožbe zoper prvo toženko, zmanjšalo za polovico. Štelo je, da se jim je tožnica, ker jih ob umiku ni priglasila, odpovedala. Stroškov za odškodninski zahtevek ji ni priznalo, ker ga tožnica ni priložila.

6. O tem, da se je tožnica, ker ob umiku tožbe ni priglasila stroškov, delu stroškov1 s tem odpovedala, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče govoriti. Kot tožnica utemeljeno opozarja v pritožbi, je stroške priglašala v vlogah, sodišče pa ji tega, da bi jih morala opredeljeno navesti v eni vlogi, ni naložilo (163. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pa tudi če bi jih priglasila, jih druga toženka, ob upoštevanju 158. člena ZPP, tožnici ne bi bila dolžna povrniti.

7. Postavlja se zato le vprašanje, ali umik tožbe zoper eno od (solidarno) toženih strank predstavlja podlago za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne. Stroški tožnice namreč zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.

8. Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na nagrado za odškodninski zahtevek tožnice pred začetkom pravde, saj ne drži, da zahtevka sodišču ni predložila. Nahaja se med prilogami (priloga A105).

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato ugodilo in izpodbijano odločitev na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je tožnici dodatno priznalo razliko do celotne nagrade za tožbo (dodatnih 300 točk), nadalje za prvo pripravljalno vlogo (dodatnih 300 točk), za drugo pripravljalno vlogo (dodatnih 225 točk) ter prvi narok (dodatnih 300 točk). Priznalo ji je tudi nagrado za odškodninski zahtevek (600 točk), skupaj 1725 točk. Ob upoštevanju že priznanih nagrad v višini 3450 točk, znaša skupna nagrada pooblaščenca tožnice 5175 točk. Ker se je skupno število točk povečalo, je bilo treba odmeriti tudi višji pavšalni znesek materialnih stroškov, ki po spremembi znaša 61,75 točk. Skupaj je torej tožnica upravičena do povračila v vrednosti 5236,75 točk oziroma do povračila zneska 3.142,05 EUR, skupaj z 22 % DDV pa do povračila 3.833,30 EUR. K temu znesku je bilo treba prišteti še s strani sodišča prve stopnje priznane potne stroške, stroške tolmača, izvedenca in sodne takse. Skupaj je tožnica tako upravičena do povračila 7.557,19 EUR. 45 % tako odmerjenih stroškov znaša 3.400,73 EUR. Po pobotanju s stroški toženke, ji slednja dolguje 1.252,47 EUR oziroma 573,89 EUR več kot je odločilo sodišče prve stopnje.

10. Ker je tožnica s pritožbo uspela, je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z 165. členom ZPP upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče ji je ob upoštevanju vrednosti izpodbijanega dela odločitve priznalo za pritožbo 250 točk (tar. št. 22/1 OT) in za materialne stroške 5 točk, skupaj 255 točk oziroma 153 EUR. K temu znesku je nato dodalo še 22 % DDV (33,66 EUR) in takso za pritožbo (40,80 EUR) in toženki naložilo, da tožnici povrne skupno 227,46 EUR.

1 Kot je mogoče razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa, gre za del, ki bi sicer v notranjem razmerju med obema toženkama odpadel na prvo toženko, če bi ta ostala stranka v postopku.