Jedro

V posledici hudo motene presoje realnosti, nekritičnosti do stanja, v katerem se je znašel, saj se ne zaveda svojih nasilnih izbruhov in nenavadnega vedenja, je pridržanec heteroagresiven in se ni sposoben obvladati. S takšnim vedenjem ogroža predvsem zdravje in življenje okolice. Zdravljenje na varovanem oddelku je zato potrebno. V nezdravljenem stanju bi bil namreč prepuščen samemu sebi in kot povedano bi huje ogrožal zlasti okolico.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom osebi A. roj. ..., ZDA, omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov (točka 1 izreka sklepa). Nato pa je odločilo, da se zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Psihiatrični kliniki ..., za čas enega meseca, najdalj do 15. 7. 2015 (točka 2 izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je po pooblaščenki pritožil pridržani A. (v nadaljevanju udeleženec). Pritožuje se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da osebo A. odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišču očita, da napačno zaključuje, da so pri pridržancu podane konkretne okoliščine iz katerih naj bi bilo mogoče sklepati na realno in resno nevarnost, da bi ogrozil svoje zdravje in zdravje drugih oseb in dodatnem pogoju, da je ogrožanje posledica duševne motnje zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti, obvladovati svoje ravnanje in da vzrok ogrožanja ni mogoče omejiti brez namestitve v varovanem oddelku. Sodišče pri takem zaključku ni upoštevalo, da je udeleženec tuj državljan. Vse življenje je živel v ZDA, kjer so navade in običaji drugačni. Dejstvo, da je prišel v novo okolje, da se je po več letih združil s svojo družino, da ne ve, ali bo lahko dobil delo in bo v sredini sprejet, doživlja kot čustveno stisko in stres. Očitno je utemeljeno želel, da se odpravi plesen v hiši, kjer družina živi, saj je v ZDA plesen prepoznavna kot vzrok za različne bolezni. Stisko in stres je doživljal tudi zato, ker v časovnem okviru, zadeve, ki jih je želel urediti, ni uredil. Tudi priča B. je glede opisovanja dogajanja doma povedala, da jo je partner brcnil oziroma udaril zato, da bi ji na tak način pomagal, da jo je reprogramiral, ne pa zato, ker bi štela, da je do nje agresiven. B. je tudi povedala, da je udeleženec izredno inteligenten človek, ki se v tem okolju ni najbolje znašel. V Sloveniji je šele nekaj časa, prej pa je nekaj časa živel v Ameriki kot brezdomec in je zato tudi to razlog za njegovo težje vživetje v sedanje okolje. Po povedanem je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, v posledici pa tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je dopustno zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Prvo sodišče je na podlagi zaslišanja udeleženca, priče B. in izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra ugotovilo, da gre pri udeležencu za psihotično dojemanje realnosti v okviru česar je do okolice nasilen, kar je izkazal tudi na oddelku in zaradi česar je bilo potrebno oviranje na postelji. Gre za psihotično stanje impulzivnosti, nepredvidljivost v ravnanju, kar lahko sproži ponovne agresivnostne izbruhe, če bo zdravljenje kakorkoli prekinjeno. S heteroagresivnostjo brez dvoma ogroža okolico. Sodišče se je o tem prepričalo na podlagi izpovedi udeleženca in dnevnega poročila zdravstvene nege. Iz navedenega izhaja, da je bil udeleženec na oddelku napet, delal je nenavadne kretnje, s prsti namočenimi v pepel je pisal po stenah hodnika, govoril je, da je trikrat izgubil identiteto, udarjal je po steni. Vznemirjenost, zaradi katere je bilo potrebno njegovo oviranje na oddelku, pa je obrazložil kot željo po komuniciranju z bobni. Po izpovedi partnerke se je udeleženčeva nervoza v tednu pred hospitalizacijo stopnjevala. Govoril je, da so mu ukradli identiteto. Ponoči je vpil. Partnerico je brcnil in jo udaril. Njegovo vedenje je bilo neobičajno in agresivno tako, da je posredovala tudi policija.

6. V posledici hudo motene presoje realnosti, nekritičnosti do stanja, v katerem se je znašel, saj se ne zaveda svojih nasilnih izbruhov in nenavadnega vedenja, je heteroagresiven in se ni sposoben obvladati. S takšnim vedenjem ogroža predvsem zdravje in življenje okolice. Zdravljenje na varovanem oddelku je zato potrebno. V nezdravljenem stanju bi bil namreč prepuščen samemu sebi in kot povedano bi huje ogrožal zlasti okolico (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Odločitev prvega sodišča je po povedanem pravilna.

7. Pritožba s poudarjanjem, da je udeleženec spremenil življenjsko okolje, vse svoje življenje je namreč živel v ZDA kjer so življenjske navade in običaji drugačni, sedaj pa nekaj mesecev živi v povsem drugem okolju v Sloveniji, ne more spremeniti zaključka in odločitve sodišča. Pritožnik ne prereka ugotovitev izvedenca o tem, da je psihotičen, impulziven, nepredvidljiv, pač pa svoje stanje (početje) opravičuje s spremembo življenjskega okolja, ki je pri njem povzročil čustveno stisko in stres. Za odločanje v tem primeru pa ni odločilen vzrok nastanka bolezni, ampak bolezen sama, ki se kaže tako kot je opisano zgoraj (točke 5 do 7).

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo pridržane osebe zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Določbe ZPP se smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 30. člena ZDZdr in 37. člena ZNP).