Jedro

Zakon sodišča ne pooblašča, da bi poseglo v takšno pogodbeno razmerje, ki je nastalo na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v pravdi, ki jo sproži preživljanec zato, ker preživljalec ne izpolnjuje obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD) ali ker je njuno razmerje tako omajano, da postane skupno življenje neznosno (drugi odstavek tega člena). Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ali ga zavrne. Lahko pa uredi sodišče razmerje med preživljalcem in preživljancem drugače, vendarle le ob pogoju, da so se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako spremenile, da postane njena izpolnitev znatno otežena (prvi odstavek 121. člena ZD). Vendar tožena stranka spremenjenih razmer sploh ni zatrjevala in tudi ni postavila takšnega zahtevka z nasprotno tožbo (189.člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodna praksa je zavzela stališče, da se sprememba pogodbe zaradi spremenjenih razmer uveljavlja s tožbo, kar pomeni, da mora preživljalec v pravdi, ki jo začne preživljanec zaradi razveze pogodbe, postaviti tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ni dovolj, da postavi samo ugovor ali, kot v obravnavanem primeru, le izrazi željo za spremembo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 30.1.1985 in njeno spremembo z dne 14.12.1988, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ter odredilo, da se po pravnomočnosti sodbe odredi vknjižba izbrisa toženčevih pravic v zemljiškoknjižnem vložku 285.312, 2028 in 2048 k.o., 288 k.o. in 230 k.o. Tožencu je še naložilo, naj povrne tožniku pravdne stroške. Ugotovilo je, da toženec ni imel opravičljivih razlogov za odhod iz tožnikove hiše, saj iz obravnavane pogodbe ne izhaja, da bi lahko toženec že pred tožnikovo smrtjo upravljal kmetijo. Tožnik ni kršil pogodbe, toženec pa jo je.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo proti tej sodbi zavrnilo kot neutemeljeno. Zavzelo je stališče, da lastniško obnašanje tožnika kot preživljanca ni v nasprotju s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je bila sklenjena in kot jo ureja v 117.členu zakon o dedovanju (Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78 - ZD). Toženec ne more izsiliti spremembe pogodbe, nehal pa je izpolnjevati pogodbene obveznosti, kar je razlog za razvezo pogodbe (tretji odstavek 120 člena ZD).

Proti obema sodbama vlaga revizijo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj vrhovno sodišče razveljavi sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da je bila določba tretjega odstavka 120.člena ZD zmotno uporabljena, ker sta stranki izjavljali, da želita pogodbo ohraniti, razlikovali sta se le v tem, da je tožnik vztrajal pri nespremenjeni pogodbi, toženec pa je želel manjšo spremembo, s katero se je tožnik najprej strinjal. Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila in pristojni javni tožilec se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizija sicer pravilno ugotavlja, da sta stranki izjavljali, da želita ohraniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju, vendar postavlja toženec za to pogoj: delno spremembo pogodbe tako, da bo takoj pridobil pravico gospodarjenja na kmetiji, v kar pa tožnik ne privoli. Zakon sodišča ne pooblašča, da bi poseglo v takšno pogodbeno razmerje v pravdi, ki jo sproži preživljanec zato, ker preživljalec ne izpolnjuje obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD) ali ker je njuno razmerje tako omajano, da postane skupno življenje neznosno (drugi odstavek tega člena). Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ali ga zavrne. Seveda bi bilo mogoče pogodbo spremeniti, vendar le, če bi tožnik pristal na to, kakor je bilo že pojasnjeno v izpodbijani sodbi. Tožnik odklanja takšno spremembo tožbe, pri čemer je nepomembno, ali je bil kdaj pripravljen na spremembo, kot to navaja revizija kot (sicer nedovoljeno) novoto, ker kaj takšnega pravno še ne učinkuje. Lahko pa uredi sodišče razmerje med preživljalcem in preživljancem drugače, vendarle le ob pogoju, da so se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako spremenile, da postane njena izpolnitev znatno otežena (prvi odstavek 121. člena ZD). Vendar tožena stranka spremenjenih razmer sploh ni zatrjevala in tudi ni postavila takšnega zahtevka z nasprotno tožbo (189.člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodna praksa je zavzela stališče, da se sprememba pogodbe zaradi spremenjenih razmer uveljavlja s tožbo, kar pomeni, da mora preživljalec v pravdi, ki jo začne preživljanec zaradi razveze pogodbe, postaviti tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ni dovolj, da postavi samo ugovor ali, kot v obravnavanem primeru, le izrazi željo za spremembo. Sodišče sme odločati le v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Po drugi strani tudi tožeča stranka ne gradi svojega zahtevka na 121. členu ZD marveč na 120.členu ZD).

Sodišči prve in druge stopnje sta po povedanem pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po nespornih ugotovitvah, da se je toženec odselil od tožnika in da ne izpolnjuje več pogodbenih obveznosti, obravnavano pogodbo razveljavili (tretji odstavek 120.člena ZPP). Uveljavljani pritožbeni razlog potemtakem ni podan in ker tudi ne gre za procesno kršitev, na kakršno pazi sodišče po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških, ki jih je priglasila tožena stranka, je zajeta z zavrnilnim izrekom te sodbe (prvi odstavek 166.člena in prvi odstavek 154.člena ZPP).