Jedro

Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi lahko upravni organ pravno razmerje, urejeno s pravnomočno upravno odločbo, spremeni oziroma razveljavi le v primerih in po postopku, določenim z zakonom (158. člen Ustave RS). Tak primer je med drugim določen v 7. odstavku 222. člena CZ (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90) ali v 2. odstavku 263. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške carinske uprave z dne 19.8.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi carinarnice z dne 19.5.1993, s katero je organ prve stopnje odločil, da se tožničina prosta carinska prodajalna zapre in da mora tožnica na dan zaprtja opraviti inventuro, z neprodanim blagom pa ravnati po določilu 11. člena pravilnika o prostih carinskih prodajalnah in o preskrbovanju prevoznih sredstev. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka ugotavlja, da za delovanje navedene carinske prodajalne niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 7. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju in 1. odstavka 222. člena carinskega zakona, saj se prodajalna nahaja na lokaciji, kjer ni organizirane carinske kontrole, kot jo zahtevajo navedeni predpisi, carinski referat pa opravlja le carinsko nadzorstvo.

Tožnica v tožbi navaja, da je njena prosta carinska prodajalna delovala na podlagi odločbe carinarnice z dne 29.5.1991. Dne 25.1.1993 je carinarnica izdala novo odločbo zaradi statusnega preoblikovanja tožnice. Prosta carinska prodajalna je delovala v skladu s 1. odstavkom 222. člena carinskega zakona in 1. odstavkom 7. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki je začel veljati 27.3.1993. Na območju, kjer se prodajalna nahaja, je carinski referat, tako da je mogoča carinska kontrola vnosa in iznosa blaga. Tožnica zato predlaga, naj sodišče presodi zakonitost izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov predloženih upravnih spisov je razvidno, da je sporna prosta carinska prodajalna poslovala na podlagi dovoljenja, danega tožnici z odločbo carinarnice z dne 29.5.1991. V času izdaje navedene odločbe je pogoje za odpiranje in zapiranje prostih carinskih prodajaln določal carinski zakon (CZ, Uradni list SFRJ, št. 10/76 do 21/90) v svojem 222. členu. V marinah in navtičnih središčih, v katerih je organizirana carinska kontrola, so se smele odpirati proste carinske prodajalne za prodajo blaga osebam, določenim z zveznim zakonom, ki je urejal zunanjetrgovinsko poslovanje (zadnji stavek 1. odstavka 22. člena CZ). V navedenem obdobju je bil to zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89 in 11/91), ki je v 51. členu določal, da se lahko blago iz brezcarinskih prodajaln prodaja tujim in domačim fizičnim osebam pri odhodu v tujino oziroma prihodu iz tujine. (Določba 51. člena je bila spremenjena z zakonom o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, Uradni list SFRJ, št. 11/91, ki je v Republiki Sloveniji v skladu s 3. točko amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije začel veljati od 20.3.1991, to je od dneva sprejetja odloka o soglasju Skupščine Republike Slovenije k temu zakonu, Uradni list RS, št. 13/91). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93), na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje tožena stranka, določa glede prodaje blaga iz brezcarinskih prodajaln tujim in domačim fizičnim osebam enake pogoje, kot jih je določal navedeni zvezni zakon: blago iz brazcarinskih prodajaln se lahko prodaja tujim in domačim fizičnim osebam pri odhodu v tujino oziroma prihodu iz tujine (1. odstavek 5. člena). Zakon ne vsebuje določb, ki bi posebej urejale položaj oziroma poslovanje prostih carinskih prodajaln, odprtih pred njegovo uveljavitvijo. Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi pa organ prve stopnje oziroma tožena stranka lahko pravno razmerje, urejeno z odločbo z dne 29.5.991, spremeni oziroma razveljavi le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen ustave Republike Slovenije). Tak primer je na primer določen v 7. odstavku 222. člena CZ ali v 2. odstavku 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Vendar postopek v smeri uporabe 7. odstavka 222. člena CZ v obravnavanem primeru ni bil izveden, torej je bil po presoji sodišča zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju in carinski zakon uporabljen nepravilno. Izpodbijana odločba je torej nezakonita, tožba pa utemeljena, zato ji je sodišče ugodilo.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon in carinski zakon je sodišče v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.