Jedro

Četudi so bili delavci obveščeni, da bo za naprej o koriščenju dopusta odločal vodja proizvodnje, tožniku v zvezi z izrabo letnega dopusta in odsotnostjo z dela ni mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, če mu je nadrejeni mojster, ki mu je dotlej odobraval odsotnosti, zagotovil, da bo glede njegove izrabe letnega dopusta vse potrebno uredil z nadrejenim vodjo proizvodnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 12.5.2005 podala tožniku ter toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu prizna neprekinjene pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače za čas, ko ni delal, ter mu povrne 156.050 SIT stroškov postopka. Ugotovilo je, da tožniku očitana kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, to je samovoljna izraba letnega dopusta od 28.4.2005 dalje oziroma neupravičeni izostanek z dela 6 delovnih dni, ni podana.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje svojo sodbo izdalo na podlagi pravilne ugotovitve pravno pomembnih dejstev ter ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa v postopku ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivale na pravilnost sodbe.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče z opustitvijo predlaganega zaslišanja zastopnika tožene stranke, medtem ko je zaslišalo tožnika, kršilo določbe 258. člena ZPP in s tem toženi stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je sodišče odločilo zgolj na podlagi enostransko izvedenih in razumljenih dokazov ter v nasprotju z listinami, iz katerih izhaja, da je bil v spornem času za odobravanje izrabe letnega dopusta pristojen le novi vodja proizvodnje, je bila podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmote ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje se je določno opredelilo do pomena dokaznega predloga z zaslišanje tožene stranke in obrazloženo zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno izvedlo le tiste dokaze, za katere je ocenilo, da so za izvedbo postopka in odločitev nujno potrebni. Pri tem se je glede zavrnitve predloga za zaslišanje (zakonite zastopnice) tožene stranke sklicevalo na prvi odstavek 258. člena ZPP, da se lahko zasliši le ena stranka, če po prepričanju sodišča drugi stranki oz. osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva. Zakonita zastopnica tožene stranke ni prisostvovala razgovoru med tožnikom in njegovim mojstrom, ko mu je le ta zagotovil, da bo pri vodji proizvodnje uredil vse v zvezi z izrabo tožnikovega dopusta. Prav tako je sodišče v okviru dokazne ocene obravnavalo tudi zapisnik zbora delavcev, na katerem so bili delavci obveščeni, da je naloga novega vodje proizvodnje tudi odločanje pri odsotnostih z dela zaposlenih. Tako revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Prav tako ni utemeljen očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka tega člena, saj se je tožena stranka lahko izjavila o vseh tožnikovih navedbah in o vseh na obravnavani pred sodiščem izvedenih dokazih, tudi o izpovedbi tožnika, ki je bil zaslišan kot stranka.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava so pomembne dejanske ugotovitve sodišča, da je tožniku nadrejeni mojster izrecno zagotovil, da bo glede izrabe njegovega letnega dopusta vse potrebno uredil z vodjo proizvodnje. Tudi če bi bila pri toženi stranki delavcem jasno in povsem določno sporočena nova pravila o odobravanju izrabe letnega dopusta le s strani vodje proizvodnje, se je tožnik lahko na tako zagotovitev svojega mojstra, ki mu je dotlej odobraval odsotnosti z dela, upravičeno zanesel. Nikakor mu ni bilo mogoče očitati hude malomarnosti v zvezi z odobritvijo oziroma domnevno samovoljno izrabo dopusta, še manj pa naklepne samovoljne odsotnosti z dela, kar bi bil na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga.

Glede na povedano revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.