Jedro

Tožnica ni upravičena do povrnitve sodne takse, saj po ZST, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo, za transformacijo izvršilnega postopka v pravdnega sodna taksa ni bila predvidena.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbi zoper sklep se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 74,92 EUR zniža za 27,00 EUR (na 47,92 EUR).

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 33264/2008 z dne 10.6.2008 v 1. odstavku izreka v delu, s katerim je toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naloženo, da plača tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) znesek 339,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 287,50 EUR od 21.5.2008 dalje do plačila in od zneska 52,17 EUR od 5.6.2008 dalje do plačila, ter v 3. odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 45,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.6.2008 dalje do plačila. V preostalem delu je predmetni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je redno poravnaval svoje obveznosti, dokler je od tožnice prejemal račune, zato tožnici ne dolguje ničesar.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan v roku 8 dni tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 74,92 EUR.

4. Zoper ta sklep se pritožuje toženec. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo pravdnih stroškov.

5. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, pritožba zoper sklep je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo:

6. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7. S pritožbenimi navedbami, da je vse obveznosti do tožnice poravnal, toženec napada dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Kot že pojasnjeno, zmotna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljeni pritožbeni razlog, če gre za spor majhne vrednosti, zato teh pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni upoštevalo in nanje ni odgovarjalo.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: - pravdni stranki sta dne 25.9.2006 sklenili zavarovalno pogodbo za obvezno avtomobilsko zavarovanje v prometu, - zavarovalna premija je za obdobje od 25.9.2006 do 25.9.2007 skupaj z davkom znašala 102.895,00 SIT (429,37 EUR), dogovorjeno pa je bilo obročno odplačevanje zavarovalne premije, - prvi obrok v višini 33.999,00 SIT (141,88 EUR) je toženec plačal ob podpisu pogodbe, - preostala dva obroka, vsak v višini 34.448,00 SIT (143,75 EUR), pa bi morala biti plačana 25. dne v mesecu s položnico, preostalih dveh obrokov (to je obroka v znesku 34.448,00 SIT (143,75 EUR), ki je zapadel v plačilo 25.10.2006, in obroka v enakem znesku, ki je zapadel v plačilo 25.11.2006) toženec ni plačal. 9. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (239. in 378. člen OZ) in tožencu pravilno naložilo v plačilo zapadla neplačana obroka zavarovalne premije z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva njune zapadlosti dalje, ob upoštevanju 381. člena OZ pa tudi procesne obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje. Posledično je tožencu pravilno naložilo tudi plačilo vseh izvršilnih stroškov tožnice.

10. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga uveljavlja pritožba, tako ni podan, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep:

11. Ob upoštevanju tožničinega uspeha v pravdi je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji mora toženec povrniti vse pravdne stroške. Delno pa je utemeljena pritožbena graja odmere teh stroškov. Sodišče prve stopnje je tožnici na podlagi tarifne številke 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) napačno priznalo tudi strošek sodne takse v znesku 27,00 EUR. V skladu z 39. členom ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in tarifi. Šteti je, da se je postopek med pravdnima strankama začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (1) dne 5.6.2008, to je pred uveljavitvijo ZST-1. Za transformacijo izvršilnega postopka v pravdni postopek pa po Zakonu o sodnih taksah (ZST) v nasprotju z ZST-1 ni bila predvidena sodna taksa (2).Tožnica torej ni upravičena do stroška sodne takse v znesku 27,00 EUR. Tožničine odvetniške stroške, ki zajemajo stroške prve pripravljalne vloge, 2% materialne stroške in 20% DDV, pa je sodišče prve stopnje na podlagi specificiranega stroškovnika in ob uporabi tar. št. 19/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), tretjega odstavka 13. člena OT in drugega odstavka 14. člena OT pravilno odmerilo v skupnem znesku 47,92 EUR.

12. Po povedanem je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi zoper sklep in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki jih mora toženec povrniti tožnici, znižalo za 27,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločalo po sodnici posameznici.

(1)

Primerjaj I Cpg 421/2010. (2)

Primerjaj I Cpg 664/2010.