Jedro

obnova postopka - pravočasnost - vročanje - nadomestna vročitev Pri t.i. nadomestni vročitvi se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka (da naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa je bila po zaključenem usposabljanju toženka po več dni mesečno v tujini). Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženke za obnovo postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007). Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kateri časovni trenutek šteje za začetek teka roka za podajo predloga za obnovo, ki ga je kot prepoznega zavrglo. V primeru namreč, ko se predlaga obnova postopka zoper odločbo, za katero predlagatelj trdi, da ji nikoli ni bila vročena, mora sodišče primarno ugotoviti, ali je bila vročitev te odločbe (pravilno) opravljena. Toženka je izrecno navedla, da se je z zamudno sodbo seznanila šele z vpogledom v spis dne 26.3.2008 in pri tem vztraja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je toženka po lastnih navedbah za zamudno sodbo izvedela 13.3.2008. Ker je bil predlog za obnovo vložen 14.4.2008, je prepozen. Sedaj toženka zatrjuje, da je za zamudno sodbo izvedela 26.3.2008. Tega prej ni zatrjevala, zato je s to navedbo prekludirana. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 366. člena ZPP v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Toženka je predlagala obnovo postopka, ki se je končal z zamudno sodbo z dne 30.11.2006 iz razloga po 2. in 3. točki 394. člena ZPP. V predlogu je zatrjevala, da ji tožba ni bila vročena, ker je bila od sredine julija do sredine oktobra 2006 na usposabljanju v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa prav tako, saj je po zaključku usposabljanja vsak mesec po nekaj dni preživela na Slovaškem. Zamudno sodbo je prvič videla 26.3.2008, ko je pri sodišču vpogledala v spis (na podlagi poziva tožeče stranke, ki ga je prejela 13.3.2008, naj plača dolg po zamudni sodbi). Vročanje po njenem mnenju ni potekalo v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi.

7. Po 2. točki 394. člena ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, po 3. točki pa, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141. členu ZPP, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila zamudna sodba toženki vročena 6.12.2006, kot je razvidno iz izkazane povratnice. Po 2. točki 1. odstavka 396. člena ZPP je obnovo v primerih iz 2. in 3. točke 394. člena ZPP mogoče uspešno uveljavljati le v 30 dnevnem roku od vročitve sodne odločbe stranki. Če predlog v tem roku ni vložen, ga je treba zavreči. Ker je bil predlog za obnovo postopka podan 14.4.2008, ga je zavrglo kot prepoznega.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno najprej preizkusilo pravočasnost predloga za obnovo postopka. Vendar pa ima pritožba prav, da ni pojasnilo, kateri trenutek šteje za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je očitno štelo, da je bila zamudna sodba toženki pravilno vročena 6.12.2006, ne da bi se opredelilo do (morda utemeljenih) ugovorov toženke, da ta vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP o nadomestnem vročanju in da se je prvič seznanila z zamudno sodbo 26.3.2008, ko je vpogledala v spis. Dokaz o pregledu spisa je na list. št. 19. Toženka naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa se je sicer usposabljanje že zaključilo (sredi oktobra 2006), vendar pa naj bi bila toženka tudi še v nadaljnjih mesecih, tudi v decembru 2006, po več dni mesečno v tujini. Izrecno je ugovarjala, da vročitev zamudne sodbe ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP o osebnih vročitvah. Zatrjevala je, da naj bi vročevalec niti ne poskušal izvedeti, kje bi toženko našel. Njen zunajzakonski partner je bival v njenem stanovanju in bi vročevalcu lahko povedal, kje bi jo našel, prav tako pa bi to vedeli povedati sosedje, na katere se vročevalec prav tako ni obrnil. 10. Po 1. odstavku 142. člena ZPP se tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in opomin za plačilo sodne takse za tožbo vročajo osebno stranki. Če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odstavku 140. člena tega zakona, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročitev sporočila iz prejšnjega odstavka na način, določen v prejšnjem odstavku, ni mogoča, ga pusti vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih. Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oziroma 141. členu tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena. Po 1. odstavku 140. člena ZPP se v primeru, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se tudi ti ne najdejo v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privoli. Če vročitev na ta način ni možna, se vročitev fizični osebi po 1. odstavku 141. člena ZPP opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.

11. Na tako opisani način je osebna vročitev pravilno opravljena. Gre za t.i. nadomestno vročitev, pri kateri se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu (list. št. 18) sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka, ni upoštevalo. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti. Ker ni storilo ne enega ne drugega, je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

12. Tožeča stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo, ki so nadaljnji stroški postopka.