Problematika opomb v osnovnošolskih spričevalih

Datum

10.03.2025

Številka

07120-1/2025/94

Kategorije

Šolstvo, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 24. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali sporno, da osnovnošolska spričevala vsebujejo rubriko »opombe«, pri čemer se ne ve, za kakšne opombe naj bi šlo. Postavlja se torej vprašanje, ali je dopustno, da šola po svoje napiše neko opombo, kar lahko bistveno vpliva na otroka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih, in da IP ni pristojen za presojanje skladnosti podzakonskih predpisov z zakoni in Ustavo RS, zato je spodnje mnenje informativno, načelno in omejeno le sistemski vidik varstva osebnih podatkov.

Po mnenju IP je z vidika sistema varstva osebnih podatkov načeloma neustrezno, da podzakonski predpis za tako pomembne javne listine kot je spričevalo, ne določa možnega izbora opomb ali vsaj kriterijev njihovo izbiro.

Po trenutni ureditvi je z vidika varstva osebnih podatkov dopustno, da se v rubriko »opombe« zapiše podatke, ki so relevantni glede na siceršnjo vsebino in namen spričevala, in utemeljeni z vidika pedagoške ali druge stroke. Ta presoja ne spada v primarno pristojnost IP.

Obrazložitev:

IP ugotavlja, da Zakon o osnovni šoli, Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli, Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli ter Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja ne določajo možne vsebine ali vrste opomb v spričevalih in tudi ne kriterijev ali omejitev pri njihovem izboru.

Tak zakonodajni položaj najverjetneje ni ustrezen:

ker ni v skladu z načelom določnosti pravnih predpisov (torej jasnosti in konkretnosti ureditve),

ker ni v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, saj pušča preveč odprte možnosti za vpisovanje irelevantnih ali nesorazmernih opomb,

ker Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli v prilogi pod točko 6. (tu je sicer našteta konkretna vsebina spričeval) sploh ne omenja opomb kot sestavnega dela spričevala, medtem ko Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli v formularju predvideva kategorijo »opombe« in

ker lahko v določenih okoliščinah vsebina opomb bistveno prizadene otrokovo zasebnost in ga postavi v neenako obravnavanje (npr. omemba odločbe o usmerjanju oziroma prilagoditvah in vključenost v izobraževanje na domu).

Glede na navedeno bi bilo bolj primerno, če bi kateri od pravilnikov določal podrobnejšo vsebino možnih opomb. Po trenutni ureditvi je z vidika varstva osebnih podatkov dopustno, da se v rubriko »opombe« zapiše podatke, ki so relevantni glede na siceršnjo vsebino in namen spričevala ter so utemeljeni z vidika pedagoške ali druge stroke. Presoja relevantnosti in strokovnosti opomb ni primarna pristojnost IP.

Zgornje mnenje ne pomeni nujno, da je na primer omemba odločbe o usmerjanju oziroma o prilagoditvah in o vključenosti v izobraževanje na domu, v vsakem primeru neustrezna, saj se o tem vnaprej in na splošno ter brez vključitve stroke ni mogoče opredeljevati, pač pa zgolj opozarja, da mora biti vpisovanje opomb premišljeno in mora šola upoštevati tudi vidik možnega prekomernega poseganja v otrokovo zasebnost.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka