Jedro

Predlog tožnice ne ustreza zahtevam in četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnica v predlogu sploh ne izlušči pravnega vprašanja, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve in bi omogočalo presojo njegove pomembnosti za pravni red kot celoto. Tožnica tudi ni izkazala obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, niti neenotnosti sodne prakse sodišče druge stopnje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnica je od sodišča zahtevala naj tožencu na podlagi sklenjene mandatne pogodbe za opravljene odvetniške storitve naloži plačilo 9.201,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4.Zoper to sodbo tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje, da sta sodišči zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačno uporabili materialno pravo, konkretneje določbe Obligacijskega zakonika o mandatni pogodbi in Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Meni, da je sodišče druge stopnje v nasprotju z materialnim pravom, začetek zastaralnih rokov za plačilo terjatve računalo za vsak postopek posebej. Vse tri pravdne postopke, v katerih je zastopala toženca, bi moralo obravnavati kot eno mandatno razmerje in šteti, da je zastaralni rok začel teči šele 5. 12. 2016, ko je bila sklenjena sodna poravnava. Meni tudi, da je višje sodišče napačno interpretiralo 16. člen ZOdvT, ki določa, da mora odvetnik stranki izstaviti specificiran račun, ko v celoti izvrši opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. To pa je bilo s sklenitvijo sodne poravnave in plačilom dogovorjenega zneska v poravnavi. Tožnica navaja, da se pritožbeno sodišče do izpostavljenih kršitev materialnega prava ni opredelilo.

5.Predlog ni popoln.

6.Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Predlog tožnice ne ustreza zahtevam in četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnica v predlogu sploh ne izlušči pravnega vprašanja, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve in bi omogočalo presojo njegove pomembnosti za pravni red kot celoto. Tožnica tudi ni izkazala obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, niti neenotnosti sodne prakse sodišče druge stopnje.

8.Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.