Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 331/95

ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.331.95 Civilni oddelek

obseg povrnitve gmotne škode navadna škoda in izgubljeni dobiček
Vrhovno sodišče
13. februar 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za opredelitev vrednosti poškodovanega vozila kot podlage za izračun odškodnine je pravno relevantna strokovna cenitev glede stanja vozila ob škodnem dogodku, ne glede na to, kdaj in za koliko je tožnik avtomobil kupil.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 69.810,50 SIT s pripadki, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločilna je cena, po kateri je tožnik malo pred škodnim dogodkom kupil avtomobil, katerega vrednost je predmet te pravde. Ta kupnina bi morala biti vzeta kot osnova in izhodišče za izračun škode. Zato ni odločilna cenitev izvedenca, ki avtomobila niti videl ni. Razlika med dejansko kupnino in cenitvijo znese, preračunana v tujo valuto, kar 7.000,00 DEM. Upoštevati je treba dejansko škodo, ne pa neko imaginarno škodo, ki jo ugotavljata nižji sodišči. Ob upoštevanju plačane akontacije je tako tožnik oškodovan za najmanj 62.500,00 SIT, vendar z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka škode, torej od 16.6.1990 dalje. Enako izhodišče velja tudi pri ocenitvi rešenih delov, ker je pomembno, za koliko jih je tožnik dejansko prodal. Tožnik tudi utemeljeno uveljavlja odškodnino iz naslova izgubljenega zaslužka. Med postopkom je izkazal, da je ta zaslužek utemeljeno pričakoval glede na normalen tek stvari. O tem je predložil tudi dokazila. Končno tožnik vztraja pri tem, da je ob prometni nezgodi utrpel resen in intenziven strah, ki je bil tudi dolgotrajen.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka (iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP) je v reviziji obrazložen s trditvijo, da "izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih", razlogi pa so tudi nejasni in nasprotujejo vsebini listin". Vendar pa opisana graja, ki je splošna in v bistvu povzema le ustrezno zakonsko besedilo, ne drži. Ne glede na to, da navedeni očitek ne vsebuje konkretne argumentacije, revizijsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde niti nejasnosti niti protislovij, še manj pa ugotovitev, ki bi nasprotovale vpogledanim listinam. Izvedeni dokazi so bili ocenjeni v posameznosti in skupaj. Narava stvari pa je taka, da ugotovljena dejstva deloma niti ne terjajo posebne dokazne sinteze. Gre namreč predvsem za presojo, kaj je odločilno pri opredelitvi vrednosti vozila pred škodnim dogodkom - ali zatrjevana nabavna cena ali izvedenska cenitev (kar nekoliko drugače velja tudi za vrednost razbitine) - pri utemeljitvi odškodninskega temelja za prestani strah pa, ali je glede na ugotovljena dejstva ta strah bil dovolj intenziven in dolgotrajen in ali je v tožnikovi psihi pustil kakšne posledice. Glede izgubljenega dohodka pa je bilo trditveno in dokazno breme v celoti na tožnikovi strani. Če nižji sodišči štejeta, da izvedeni dokazi v tej smeri ne podpirajo trditev, pa revizija v tem delu z drugačnim ocenjevanjem posega v področje dejanskega stanja, kar pa na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP). V obsegu revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je po povedanem torej podana predvsem graja pravne presoje, pa tudi sprejete dokazne ocene. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, tudi tistih, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP) v pravdi torej ni bilo.

Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Revizijsko sodišče se strinja z izhodiščem izpodbijane sodbe, ki temelji na določbi drugega odstavka 189. člena ZOR. Tožnik je upravičen do nadomestila škode, ki se odmerja po cenah na dan izdaje sodbe. Strokovna cenitev vozila v času pred škodnim dogodkom je zato edino pravno relevantna in sicer ne glede na to, kdaj in za koliko je tožnik avto kupil. To velja tudi za vrednost rešenih delov. Cenitev sama pa spada v okvir dejanskih ugotovitev, ki so pridržane le sodiščema prve in druge stopnje in na revizijski stopnji ne morejo biti znova načenjane. Glede izgubljenega dobička je sicer res, da se upošteva tisti dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine (tretji odstavek 189. člena ZOR), vendar pa ima izpodbijana sodba prav, da le verjetnost njegovega nastanka za utemeljenost zahtevane odškodnine ne zadošča, "ker je ta zahtevek treba tako po temelju kot tudi po višini v celoti dokazati." Slednje pa tožeči stranki po sprejeti dokazni oceni ni uspelo. Poročila o tem, koliko bi nekateri prevozi tožniku vrgli dobička, če bi bili verjetno opravljeni, še ne pomenijo ugotovitve, da bi bili tudi res opravljeni. V navedenem obsegu torej ne gre le za dejansko oceno ponujenih in izvedenih dokazov, temveč tudi za pravno presojo uporabe določbe tretjega odstavka 189. člena ZOR - glede na sprejeto dokazno oceno.

Za pretrpljeni strah je mogoče priznati denarno odškodnino (200. člen ZOR), če stopnja strahu ter njegovo trajanje to opravičuje. Kratkotrajen strah in strah, ki ne pušča vsaj relativnih posledic, ne more biti temelj za odškodnino iz tega naslova. Ugotovljena dejanska podlaga, na katero je revizijsko sodišče vezano, pa je taka, da prestanega tožnikovega strahu ni mogoče uvrstiti v navedeno kategorijo. Revizija torej tudi v tem obsegu nima utemeljitve.

Po povedanem torej niso podani niti zatrjevani revizijski razlogi, niti ne obstajajo napake, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia