Jedro

Glede na določbe 87. člena ZUP (ki ureja osebno vročanje) je pravno nepomemben dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je 22. 1. 2016 po pooblaščenki (odvetnici) vložila tožbo – kot je navedla, zoper drugostopenjsko odločbo Ministrstva za kulturo v zvezi s prvostopenjsko odločbo RTV Slovenija o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2014. V tožbi tožnica zaradi očitanih nepravilnosti oziroma nezakonitosti predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe, ustavitev postopka zoper njo in povrnitev stroškov. Glede na vsebino tožbe je sodišče štelo, da tožnica izpodbija prvostopenjsko odločbo RTV Slovenija št. 64453499-02240439-01 z dne 6. 5. 2015. Po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, torej aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To med drugim pomeni, da stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo izpodbija akt prvostopenjskega organa.

2. Po pozivu sodišča skladno z 38. členom ZUS-1 je toženka dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, in odgovorila na tožbo. Stališčem tožnice nasprotuje in sodišču predlaga, naj tožbo v celoti kot neutemeljeno zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. Tožba je prepozna.

4. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Po podatkih iz spisne dokumentacije je bil v obravnavani zadevi postopek končan z drugostopenjsko odločbo Ministrstva za kulturo št. 61540-47/2015/2 z dne 2. 11. 2015, s katero je bila pritožba tožnice zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo kot neutemeljena zavrnjena.

5. Iz sporočila o prispelem pismu, potrjenega s podpisom vročevalca, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), je razvidno, da je bila tožnica 7. 12. 2015 obveščena o prispelem priporočenem pismu, ki je vsebovalo drugostopenjsko odločbo, ter da ji je bila tega dne poizkušana vročitev tega priporočenega pisma. Ker se osebna vročitev pisma po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni dala opraviti, je bila tožnica v sporočilu obveščena, da lahko pismo osebno prevzame na pošti v roku 15-ih dni, pri čemer začne ta rok teči od dne 8. 12. 2015, z opozorilom, da če pisma v 15-ih dneh ne bo prevzela, se bo po četrtem odstavku 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka (institut vročitve s fikcijo). Iz sporočila je nadalje razvidno, da tožnica priporočenega pisma ni dvignila v 15-ih dneh, zato je bilo pismo 23. 12. 2015 vloženo v hišni predalčnik. Ker pa je v četrtem odstavku 87. člena ZUP določeno tako, kot je navedeno tudi na sporočilu o prispelem pismu, torej da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to pomeni, da se je 15-dnevi rok za prevzem pisma (ki je pričel teči od 8. 12. 2015), iztekel 22. 12. 2015; s tem dnem tako velja vročitev pisma tožnici za opravljeno. Sodišče ob tem dodaja, da je glede na določbe 87. člena ZUP (ki ureja osebno vročanje) pravno irelevanten dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic (tako tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, na primer sklep I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015).

6. Glede na procesno dejstvo, da je bila tožnici drugostopenjska odločba, s katero je bil postopek odločanja v zadevi končan, ob upoštevanju instituta fikcije vročitve vročena dne 22. 12. 2015, se je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe iztekel v četrtek, 21. 1. 2016. Tožnica pa je tožbo vložila naslednji dan, 22. 1. 2016, tako da jo je tega dne poslala sodišču priporočeno po pošti, kar potrjujejo podatki na nalepki, s katero je opremljena pisemska ovojnica, v kateri je bila poslana tožba. Na njej sta med drugim natisnjena datum in ura oddaje pošiljke na pošto.

7. Sodišče dodaja, da je bila tožnica v pravnem pouku drugostopenjske odločbe pravilno poučena o roku (30 dni) za vložitev tožbe pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani.

8. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Na pravočasnost tožbe mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9. Po predsednici senata je bilo odločeno na podlagi tretjega odstavka 36. členaZUS-1. 10. Odločitev o stroški temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.