Jedro

Odpoved in/ali preklic pooblastila sta pravno veljavna, če sta sporočena sodišču (drugi odstavek 99. člena ZPP-77). Če stranki o tem nista obvestili sodišča, je bila pravilna vročitev vabila odvetniku, pravilen pa je bil tudi sklep o mirovanju postopka, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na predlog tožene stranke zato, ker je odvetnik izostal z glavne obravnave, odsotnosti pa ni opravičil (216. člen ZPP-77).

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je prepozen, če je bil vložen po izteku roka petnajstih dni, kot je določeno v drugem odstavku 118. člena ZPP-77. Šteje se, da je bila stranka seznanjena s sklepom od vročitve katerega teče petnajstdnevni rok, če sta ona in njen pooblaščenec izjavila, da sta bila in kdaj sta bila seznanjena z vsebino sklepa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot prepozen zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21.9.1998, v zvezi s sklepom opr. št. I Pd 162/94-32 z dne 7.9.1998, s katerim je določilo, da se zaradi umika tožbe postopek konča. V obrazložitvi navedenega sklepa je ugotovilo, da stranki v štirih mesecih po začetku mirovanja postopka (13.3.1998) nista predlagali nadaljevanja. V sklepu o zavrženju predloga je ugotovilo, da tožnik predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložil pravočasno, zato ga je na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP-77) zavrglo. Ugotovilo je tudi, da tožnik ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni predlagal nadaljevanja postopka, torej ni opravil zamujenega procesnega dejanja, kot to določa četrti odstavek 188. člena ZPP.

Sklep z dne 7.9.1998 je tožnikov pooblaščenec prejel dne 9.9.1998, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je bil vložen dne 21.9.1998 (pravilno: 22.9.1998 s priporočeno pošiljko, list. št. 59 spisa), torej po izteku roka, ki je določen v drugem odstavku 118. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper prvostopni sklep o zavrnitvi (pravilno: zavrženju) predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da sta bila tožnik in njegov pooblaščenec z mirovanjem postopka seznanjena z vročitvijo drugostopnega sklepa o mirovanju z dne 23.7.1998. V vlogi z dne 16.9.1998 je tožnikov pooblaščenec navajal, da mu je bil prvostopni sklep vročen dne 25.8.1998, tožnik pa je v pritožbi navajal, da je bil s sklepom osebno seznanjen dne 1. ali 2.9.1998. Najkasneje navedenega dne je zato začel teči 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje po določbi drugega odstavka 118. člena ZPP. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen 21. oziroma 22.9.1998, torej prepozno.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po določbi 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP). Predlagal je, da revizijsko sodišče oba sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navajal je, da je res navedel, da je bil s prvostopnim sklepom ob pregledu spisa na sodišču prve stopnje seznanjen dne 1. ali 2. septembra 1998, vendar mu točen datum seznanitve ni znan. Navedeni sklep tožniku ni bil vročen. Kdaj je tožnik izvedel za mirovanje postopka sodišče ni ugotovilo. Zaradi nezakonitega postopanja in opustitve vročitve stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep dne 13.5.1999, torej pred začetkom veljavnosti ZPP, ki je začel veljati dne 14. julija 1999. V revizijskem postopku je zato na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP uporabiti določbe ZPP-77. Revizija je bila na podlagi 390. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanajo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 400. člena ZPP-77 stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je bil postopek pravnomočno končan.

Predmet obravnavanja v tej reviziji je predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje, s katerim je bil ustavljen postopek zato, ker je potekel štirimesečni rok (tretji odstavek 217. člena ZPP-77), v katerem bi stranki morali predlagati nadaljevanje postopka, vendar tega nista storili. Bistvenega pomena za odločitev so torej vprašanja, ali je bil tožnik zakonito seznanjen z mirovanjem postopka, s posledicami njegovih ravnanj v zvezi s tem (rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka) in ali je pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 217. člena ZPP-77 mora biti stranka s sklepom sodišča o mirovanju postopka seznanjena, da lahko nadaljevanje postopka predlaga najprej v treh mesecih oziroma najpozneje v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ker se sicer šteje, da je tožba umaknjena.

Po določbi drugega odstavka 118. člena ZPP-77 je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok ali narok. Po določbi četrtega odstavka navedenega člena mora predlagatelj, ki je vložil predlog zaradi zamude roka, obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

Dne 2.10.1992 je sodišče prve stopnje prejelo dopis odvetnika M. T. h kateremu je priloženo pooblastilo tožnika z dne 5.9.1992 (list 7 in 8 spisa), ki mu ga je dal za zastopanje v tem delovnem sporu. Temu odvetniku je sodišče prve stopnje poslalo več vabil za glavno obravnavo, med drugim tudi za glavno obravnavo dne 13.3.1998. Vabilo je bilo odvetniku vročeno dne 25.2.1998. Obravnave se odvetnik ni udeležil. Pooblaščenka tožene stranke je predlagala mirovanje postopka. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o mirovanju postopka (opr. št. I Pd 162/94-26 z dne 13.3.1998). V obrazložitvi sklepa sta bili stranki pravilno poučeni o posledicah, če pravočasno ne bosta predlagali nadaljevanja postopka (drugi in tretji odstavek 217. člena ZPP-77). Ta sklep je bil dne 18. marca 1998 vročen odvetniku M. T. (vročilnica pri list št. 45 spisa), ki je istega dne vložil pritožbo. V njej je navajal, da že od dne 22.2.1993 (takrat je bila glavna obravnava na sodišču prve stopnje) ni več pooblaščenec tožnika.

Pritožba pooblaščenca je bila zavrnjena zaradi ugotovitve, da sodišču ni bilo sporočeno, da je bilo pooblastilo preklicano ali odpovedano. V spisu ni listin, ki bi potrjevale, da je bilo pooblastilo z dne 5.9.1992 preklicano ali odpovedano (prvi odstavek 99. člena ZPP-77) in torej sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno o prenehanju pooblastila. Enako ugotavlja tudi revizijsko sodišče. Vročitvi vabila za glavno obravnavo dne 13.3.1998 in sklepa o mirovanju postopka z istega dne sta bili torej pravilni. O mirovanju postopka je torej sodišče prve stopnje odočilo v skladu z določbami ZPP-77 (216. člen). Stranki sta bili o posledicah pravilno poučeni.

Tožnik je prepozno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Predmet presoje v tem revizijskem postopku je predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21.9.1998, ki ga je dne 22.9.1998 poslal priporočeno na sodišče prve stopnje tožnikov pooblaščenec F. P.. Ali je bil predlog vložen v roku petnajstih dni, ki ga določa drugi odstavek 118. člena ZPP-77, je presojati po tem, kdaj je bil sklep sodišča druge stopnje (opr. št. Pdp 456/98-4 z dne 23. julija 1998) vročen pooblaščencu F. P.. Navedeni sklep je bil vročen F. P. (ne torej P.). Čeprav je naslov pravilen, vročitve ni mogoče šteti za pravilno, ker je bila opravljena nepravi osebi. Vendar pa je iz izjav tožnika in pooblaščenca F. P. ugotoviti, kdaj je bila dejansko opravljena vročitev navedenega sklepa.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je ugotovilo, da se šteje tožba za umaknjeno, je tožnikov pooblaščenec navedel, da je sklep sodišča druge stopnje, opr. št. Pdp 456/98-4, prejel dne 25.8.1998 (navedbi na list. št. 57 in 58 spisa). Tožnik je v reviziji navedel, da je bil z navedenim sklepom seznanjen prvega ali drugega septembra 1998, ko je bil na sodišču prve stopnje. Iz uradnega zaznamka na list. št. 51 spisa pa izhaja, da je bil tožnik na sodišču prve stopnje dne 4.9.1998 in da si je takrat ogledal spis. Ni torej dvoma, da je od prejema oziroma seznanitve s sklepom sodišča druge stopnje, opr. št. Pdp 456/98-4 z dne 23. julija 1998, pa do vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje preteklo več kot petnajst dni. Sodišče prve stopnje je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo kot prepozen, sodišče druge stopnje pa je pravilno zavrnilo pritožbo in navedeni sklep potrdilo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, zato jo je na podlagi 393. člena ZPP-77 zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP-77 je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).