Jedro

V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je zapustnikove potomce K. Ž., A. S. in D. S. napotilo na pravdo zoper vdovo V.S. zaradi: – ugotovitve pravne veljavnosti oporoke; – ugotovitve, da so zapustnikove terjatve do R. S. v skupnem znesku 28.662,76 EUR plačane in – ugotovitve, da v zapuščino spada tudi sledeče premoženje: 6/10 delež dvoinpolsobnega stanovanja št. 6 v drugem nadstropju poslovno stanovanjske stavbe št. 890, stoječe na parc. št. 333/23 k. o. X; stanovanje – posamezni del stavbe št. 18 v stavbi št. 1078 k. o. Y; hiša v Č., stoječa na parc. št. 2140/3 k. o. Z; parc. št. 75 k. o. Z. 2. Pritožujejo se dediči K. Ž., A. S. in D. S. Uveljavljajo vse tri s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagajo spremembo sklepa tako, da bo na pravdo napotena sodedinja V. S., podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zatrjujejo kršitev načela kontradiktornosti, ker sodedinja listin, na katere se je sklicevala na zapuščinski obravnavi, ni vložila v spis. Grajajo odločitev, da morajo dokazovati prenehanje terjatev R. S., katera nima statusa dediča v tem postopku. Gre za nemogoč pogoj, saj pritožniki v zvezi s to terjatvijo niso bili zavezani ničesar storiti in ne morejo dokazati, da je terjatev plačana. Sklicujejo se na 51. in 59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na osnovi katerih so postavili trditev, da so nepremičnine skupno premoženje. Táko stanje je ugotovilo tudi sodišče, v drugi točki obrazložitve pa navedlo, da je sodedinja zanikala, da bi bile nepremičnine zapustnikove, ker jih je zapustnik z darilno pogodbo prenesel nanjo. Sklicujejo se na odločbo Ustavnega sodišča Up-128/03-27 in trdijo, da sta zakonca lastninsko pravico pridobila že na podlagi zakona samega, ne pa šele z vpisom v zemljiško knjigo, zato ni bistveno, kdo je vpisan v zemljiški knjigi. Sklicujejo se tudi na pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča z dne 21. in 22.12.1992, da mora zakonec, ki zahteva na skupnem premoženju delež, večji od 1/2, vložiti tožbo; ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan ali ne. Enako stališče je zavzeto v odločbi II Ips 98/2013. Tudi če je sodedinja nepremičnine pridobila v izvršilnem postopku, jih je pridobila v času trajanja zakonske zveze, zato gre za skupno premoženje. Ker je zapustnik lastninsko pravico pridobil na originaren način, bi morala biti na pravdo napotena vdova, katere pravica je manj verjetna.

3. Dedinja V. S. je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam in zaključkom prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna pravica do zapuščine, o spornih dejstvih odloča pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče v takem primeru obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (210. čl. Zakona o dedovanju). Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju). Pritožniki nasprotujejo odločitvi o njihovi napotitvi na pravdo glede premoženja, ki sodi v zapuščino.

6. Da v zapuščino spada tudi zapustnikova terjatev do R. S., je, sklicujoč se na sodne odločbe, zatrdila dedinja V. S. Ker pritožniki s tem niso soglašali, so dolžni dokazati, da je terjatev plačana oz. da je na kakšen drug način prenehala. Njihov ugovor, da se jim postavlja nesprejemljivo dokazno breme, je neutemeljen, saj se jim nalaga dokazovanje dejstva, glede katerega trdijo, da obstaja. Če prenehanja terjatev ne bodo izkazali, bo tudi terjatev v zapuščini, s čimer pa ne bodo prikrajšani, saj bo zapuščina, do katere so kot dediči upravičeni, na ta način večja.

7. V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin, zato so pritožniki tisti, ki bodo s pomočjo pravdnega postopka morali doseči spremembo zemljiškoknjižnih podatkov tako, da bodo skladni z dejanskim lastništvom, ki ga zatrjujejo. Po naravi stvari to lahko storijo le oni, saj imajo le oni interes za spremembo zemljiškoknjižnih podatkov. Sodedinja V. S., ki je po zemljiškoknjižnih podatkih lastnica – parc. št. 75 k. o. Z (ID znak ...), parc. št. 2140/3 k. o. Z, z na njej stoječo hišo (ID znak ...) in stanovanja št. 18 (ID znak ...) – interesa za vložitev tožbe nima. Glede 6/10 dvoinpolsobnega stanovanja št. 6 v stanovanjski stavbi 890 k. o. X je situacija enaka. Ni sicer izkazano, da bi bilo stanovanje vpisano v zemljiško knjigo, je pa s sklepom Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. In 39/2003 izkazano, da je bilo v izvršilnem postopku izročeno kupovalki V. S. K. Ker dedinja V. S. svoje lastništvo izkazuje z zemljiškoknjižno listino, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, je tudi glede te nepremičnina njena pravica bolj verjetna. Kljub temu, da je nekatere od nepremičnin V. S. pridobila v trajanju zakonske zveze, odločitev ne morebiti drugačna, saj V. S. interesa za dokazovanje, da nepremičnine niso v njeni lasti, nima. Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku nastopala kot tožena stranka, bo v pravdnem postopku – zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita v trajanju zakonske zveze, njuno skupno premoženje – morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.

8. Ni preverljiv pritožbeni očitek, da v spisu ni listin, na katere se je sklicevala dedinja V. S. Vse gornje ugotovitve je mogoče razbrati iz listin v zapuščinskem spisu, zato očitek o pomanjkljivi listinski dokumentaciji, pri čemer se pritožniki na konkretne listine ne sklicujejo, ni razumljiv. Sodna praksa, na katero se pritožniki sklicujejo, ni uporabljiva.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožba zavrnjena (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).