Jedro

Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki prihrankov (denarna sredstva v višini 5.727,03 EUR), ki presegajo cenzus za taksno oprostitev, ki velja glede prihrankov za družino (2.500,00 EUR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka), dovolilo pa mu je obročno plačilo sodne takse v dvanajstih (12) zaporednih mesečnih obrokih po 157,75 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti tega sklepa in nadaljnjih enajst obrokov v višini 157,75 EUR zapade na isti dan naslednjega meseca, zapadle zneske obrokov pa mora plačati pri banki ali na pošti s plačilnim nalogom BN02 na vplačilni račun sodnih taks Okrožnega sodišča v Celju (II. točka izreka) in odločilo, da, če toženec zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki (III. točka izreka) ter razveljavilo plačilni nalog opr. št. P 447/2018 z dne 8. 8. 2023 za pritožbo po tar. št. 1121 ZST-1, v znesku 1.893,00 EUR (IV. točka izreka).

2. Toženec vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter v celoti ugodi toženčevemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede toženčevega dohodkovnega stanja in temu, da sodišče prve stopnje kot premoženje ni upoštevalo stanovanjske hiše in ostalih nepremičnin (kmetijska zemljišča in gozdovi) ter dveh vozil. Je pa sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da ima toženec na bančnem računu, odprtem pri banki A. d. d. prihranke (na dan 29. 8. 2023 v višini 5.272,03 EUR), ki presegajo cenzus za taksno oprostitev. Ta znesek namreč ne predstavlja prihrankov, ampak gre za kredit, ki ga je toženec vzel po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, s katero mu je bilo v III. točki izreka naloženo plačilo 6.000,00 EUR toženki. Ker toženec tega denarja nima, je iz previdnosti vzel kredit, če s pritožbo zoper to sodbo ne bi uspel. Prihranki so sredstva, ki so prihranjena in s katerimi se lahko prosto razpolaga, s kreditom pa toženec ne more prosto razpolagati, saj ga mora vračati in ne gre za nekaj, kar je prihranil od plače. Prilaga sklenjeno kreditno pogodbo z dne 18. 7. 2023, ki je ni priložil predlogu za taksno oprostitev in tudi ne dopolnitvi predloga, saj ga sodišče prve stopnje na to ni pozvalo, ampak ga je pozvalo le na podajo soglasja, da lahko po uradni dolžnosti vpogleda v evidence (med drugim tudi v stanje na bančnih računih). Toženec ni mogel računati, da iz bančnih izpiskov ne bo razvidno, da ta znesek predstavlja kredit, saj je bilo ob nakazilu sredstev na njegov račun kot namen zavedeno, da gre za kredit, in tožencu ne sme iti v škodo, da je sodišče prve stopnje to spregledalo. Uveljavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse so določeni v 11. členu ZST-1. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev – v nadaljevanju družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč – Zakon o brezplačni pravni pomoči (šesti odstavek 11. člena ZST-1).

Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev – Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; v nadaljevanju ZUPJS) (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Način ugotavljanja materialnega položaja1 je opredeljen v ZUPJS v določbah členov 9 do 20. Po drugem odstavku 18. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 eurov (drugi odstavek 18. člena ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prvega odstavka 12.a člena ZST-1 se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči – Zakon o socialno varstvenih prejemkih (drugi odstavek 12.a člena ZST-1).

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je toženec v treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za taksno oprostitev prejel povprečno mesečno neto plačo v višini 1.163,59 EUR in regres v znesku 1.203,36 EUR; da prejema za mld. sina otroški dodatek v višini 30,97 EUR; da znaša toženčev katastrski dohodek glede na nepremičnine v njegovi lasti, v deležu 2/6, ki predstavljajo gozdna in kmetijska zemljišča, 262,82 EUR; da toženčev sin na svoj transakcijski račun prejema preživnino v znesku 137,75 EUR; da toženec nima drugih dohodkov; da je lastnik 14 nepremičnin v deležu 2/6, od katerih ena nepremičnina predstavlja stanovanjsko hišo in dom toženca in njegove družine, ostale nepremičnine pa predstavljajo kmetijska zemljišča in gozdove, od katerih se odmerja katastrski dohodek; da je toženec lastnik dveh (več kot deset let) starih osebnih vozil, katera vrednost ne presega 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka; da nima v lasti vrednostnih papirjev in da je imel na dan 29. 8. 2023 na svojem bančnem računu denarna sredstva v višini 5.272,03 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da povprečni mesečni dohodek družine znaša 1.763,58 EUR, kar je 881,79 EUR na družinskega člana in ne presega dvakratnika minimalnega dohodka (930,68 EUR), ter da se toženčeve nepremičnine in dve vozili ne upoštevajo kot toženčevo premoženje (1., 2. in 6. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Ima pa toženec premoženje v obliki prihrankov (denarna sredstva v višini 5.272,03 EUR), ki presegajo cenzus za taksno oprostitev (2.500 EUR), ki velja glede prihrankov za družino (drugi odstavek 18. člena ZUPJS). Toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks je zato zavrnilo, tožencu pa je dovolilo obročno plačilo sodne takse (v znesku 1.893,00 EUR).

7. Toženec v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je imel na dan vložitve predloga za taksno oprostitev (29. 8. 2023) na svojem bančnem računu denarna sredstva v višini 5.727,03 EUR, nasprotuje pa zaključku sodišča prve stopnje, da se ta denarna sredstva upoštevajo kot toženčevo premoženje, saj po njegovem ne gre za njegove prihranke, ampak za neporabljen kredit, ki ga je toženec vzel po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, s katero mu je bilo naloženo plačilo 6.000,00 EUR toženki. Pritožbi prilaga kreditno pogodbo z dne 18. 7. 2023 (priloga B44).

8. Toženec s tem pritožbenim očitkom ne more uspeti. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, samo če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti na pred sodiščem prve stopnje. Tega toženec v pritožbi ni izkazal. Navedel je le, da kreditne pogodbe ni priložil, ker ga sodišče prve stopnje na to ni pozvalo in mi mogel vedeti, da iz bančnih izpiskov ne bo razvidno, da ta znesek predstavlja kredit. Kot sam navaja v pritožbi, ga je sodišče prve stopnje pozvalo na podajo soglasja, da lahko po uradni dolžnosti vpogleda v evidence (tudi v stanje na bančnih računih), zato bi toženec te navedbe in dokaze moral navesti že ob podaji soglasja. Tudi sicer se po ustaljeni sodni praksi kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Pri ugotavljanju predlagateljevega premoženjskega stanja se torej upoštevajo tudi denarna sredstva nakazanega kredita, ki še ni bil porabljen, kot tudi s kreditom pridobljeno premoženje. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki prihrankov (denarna sredstva v višini 5.727,03 EUR), ki presegajo cenzus za taksno oprostitev, ki velja glede prihrankov za družino (2.500,00 EUR).

9. Glede na navedeno je toženčeva pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Opredeljeno je, katere osebe se upoštevajo in katere osebe se ne upoštevajo poleg vlagatelja, dohodek, ki se upošteva in dohodek, ki se ne upošteva, zmanjšanje dohodka, dohodek iz dejavnosti, način upoštevanja dohodka, povečanje dohodka, premoženje, ki se upošteva in premoženje, ki se ne upošteva, znižanje vrednosti premoženja in način upoštevanja premoženja ter način ugotavljanja dohodkov in premoženja.