Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, saj za njegovo razporeditev na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne zadostuje le dejstvo, da zanj izpolnjuje pogoje. Razporeditev ni avtomatična, saj je odvisna od potreb toženke po tovrstnem kadru, torej od njenega kadrovskega načrta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožnik z 10. 3. 2014 razporedi na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik (šifra DM ...), da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto z veljavnostjo od 10. 3. 2014 dalje za nedoločen in polni delovni čas, ga uvrstiti v 42 plačni razred, mu priznati napredovanja ter mu za obdobje od 10. 3. 2014 do izdaje sodbe obračunati bruto in izplačati neto razliko v plači med plačo, ki bi jo prejemal na tem delovnem mestu in plačo, ki jo je dejansko prejemal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo (16. dan v mesecu za pretekli mesec) dalje do plačila in v roku 8 dni od prejema sodbe tožniku povrniti stroške predpravdnega postopka v znesku 671,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka I izreka). Tožniku je naložilo, da toženki v roku 8 dni povrne stroške postopka v višini 1.296,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženki naloži plačilo tožnikovih stroškov postopka na prvi in drugi stopnji z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da je pravna podlaga za odločanje v tem sporu Pravilnik o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec z dne 21. 5. 2009, v katerem je določen postopek za zasedbo tega delovnega mesta, po katerem mora tožena stranka objaviti razpis za zasedbo tega delovnega mesta glede na potrebe in v skladu s kadrovskim načrtom. Taka ureditev je po njegovem stališču neustrezna, ker skladno z Aneksom h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti razporeditev z delovnega mesta solist v simfoničnem orkestru na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne vpliva na kadrovski načrt v smislu spremembe oziroma povečanja števila kadrov, saj se zaposlene na to delovno mesto razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo tega delovnega mesta. Postopek in merila za zasedbo tega delovnega mesta so primarno urejeni v merilih Ministrstva za kulturo, ki določa, da izpolnjevanje pogojev ugotavljata umetniški vodja in direktor v zavodu. Toženka je s pravilnikom omejila število delovnih mest priznani solistični orkestrski glasbenik z vsakoletnim kadrovskim načrtom, kar pa ni v skladu z zakonom in podzakonskimi akti, po katerih je javni uslužbenec, kamor sodi tudi tožnik, ob izpolnjevanju vnaprej določenih pogojev upravičen do periodičnega napredovanja. Pritožnik se v pritožbi ponovno sklicuje na zadevo opr. št. Pdp 222/2014 z dne 16. 10. 2014. Ne strinja se z uporabo sodbe VS RS VIII Ips 64/2019 z dne 29. 10. 2019, kjer je bilo obravnavano vprašanje delovnega mesta oziroma naziva prvak, medtem ko je tožnik v obravnavanem primeru podal prijavo na razpis za delovno mesto priznanega orkestrskega glasbenika, ki sodi med delovna mesta priznani ustvarjalec. Med tema delovnima mestoma pa so razlike. Ker se sodišče o tem ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka ne more s pravilnikom za zasedbo delovnega mesta določiti drugačnih oz. strožjih pogojev kot jih je določil Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v 4. členu, po katerem se razporeditev delavcev na ta mesta opravi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko ti izpolnijo pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Sodišče se ni opredelilo tudi do tožnikovih navedb, da v izbirnem postopku ni bil enakopravno obravnavan, saj naj bi potekli roki za uveljavljanje sodnega varstva v postopku razpisa za priznane ustvarjalce. Sodišče je napačno zaključilo, da je bil tožnik s tem, da ni bil izbran, seznanjen z elektronskim sporočilom A. A. z dne 9. 3. 2014, da ga vodja ni predlagal kot kandidata za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar je zmotno, poleg tega pa je to kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče svoje ugotovitve ni pojasnilo. Tožena stranka tožnika namreč ni obvestila o tem, da ni bil izbran, zato tožnik ni imel možnosti do varstva svojih pravic. Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, zmotno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo. Sodišče se tudi ni opredelilo do tega, da je tožnik vložil zahtevo za odpravo kršitev po določbi 24. člena ZJU, na katero tožena stranka ni odgovorila in kršitve ni odpravila v 15 dnevnem roku, zato je tožnik vložil pritožbo na Komisijo, dne 6. 2. 2020 toženki poslal dopis, da mora o pritožbi odločiti svet zavoda skladno z določbami ZUJIK, in ker je odgovor prejel dne 16. 1. 2020, je dne 17. 2. 2020 vložena tožba pravočasna. Tudi s tem v zvezi ponovno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je enostranska, zato ne gre le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, temveč je ta kršitev prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, potrdi izpodbijano sodbo in tožeči stranki naloži v plačilo njene pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa tudi s pritožbo zatrjevanih kršitev sodišča prve stopnje po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne, saj se je sodišče pravilno, popolno in jasno opredelilo o vseh za odločitev pomembnih razlogih. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V 13. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se o tožnikovih navedbah, da v izbirnem postopku razpisa toženke v letu 2014 za priznane ustvarjalce ni bil enakopravno obravnavan, da postopek ni bil izveden pravilno, da kandidati, ki jih je za razporeditev na to delovno mesto predlagal B. B., niso bili toliko kvalificirani kot tožnik in tudi krajši čas zaposleni pri toženki kot tožnik, ni opredelilo. Tožnik ni postavil tožbenega zahtevka, s katerim bi izpodbijal razpis toženke na delovno mestu vrhunski glasbenik, potekli pa so tudi vsi roki za uveljavljanje sodnega varstva iz tega naslova, zato pritožbeni očitki tožnika o kršitvah 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tudi iz tega razloga niso utemeljeni.

7. Tožnik od toženke zahteva razporeditev na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik za leto 2014 iz razloga, ker je takrat izpolnjeval pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, pri čemer se sklicuje le na Merila in kriterije za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev (Merila, Ur. l. RS, št. 82/2008), 4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne delavnosti (Ur. l. RS, št. 60/2008), 45. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, Ur. l. RS, št. 77/2007 in nadaljnji) in 57. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji).

8. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je potrebno poleg določb, na katere se sklicuje tožnik, upoštevati tudi Pravilnik o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec z dne 21. 5. 2009 (Pravilnik), s katerim je toženka določila merila in pogoje za zasedbo teh delovnih mest ter tudi razpis na podlagi potreb za zasedbo tega delovnega mesta v skladu s toženkinim kadrovskim načrtom. Gre namreč za javni zavod, ki skladno z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, Ur. l. RS, št. 96/2005 in nadaljnji) opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, zato je omejenost števila razpisanih delovnih mest, ki je vezana na potrebe toženke za zasedbo teh delovnih mest, povsem razumljiva tudi zaradi financiranja toženke za opravljanje javne službe. Pravilno pa sodišče svojo odločitev pojasnjuje tudi z določbo 11. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK, Ur. l. RS, št. 45/1994 in nadaljnji) ter 47. člena ZUJIK v točki 11 obrazložitve.

9. Da je temu tako, izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje in jo pravilno razume ter upošteva sodišče prve stopnje. V sodbi VS RS opr. št. VIII Ips 64/2019 z dne 29. 10. 2019 je vrhovno sodišče pojasnilo, da je pravna podlaga za zasedbo delovnega mesta prvak, podana v Pravilniku toženke, ki ureja postopek in merila za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da tudi delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik, ki ga želi zasesti tožnik, sodi v skupino delovnih mest, katerih pogoji zasedbe so urejeni v tem pravilniku.

10. Tožnik se v pritožbi ponovno sklicuje na zadevo opr. št. Pdp 222/2014 z dne 16. 10. 2014, za katero je sodišče prve stopnje v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da v obravnavanem primeru ne pride vpoštev, saj je v tem sporu obravnavano obdobje, ko toženka še ni sprejela Pravilnika.

11. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, saj za njegovo razporeditev na delovno mesto priznani solistični orkestrski glasbenik ne zadostuje le dejstvo, da zanj izpolnjuje pogoje. Razporeditev ni avtomatična, saj je odvisna od potreb toženke po tovrstnem kadru, torej od njenega kadrovskega načrta.

12. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnikova pritožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), presojalo pa je le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbah 1. odstavka 165. člena ZPP, 154. in 155. členu istega zakona. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe, toženka pa svoje pritožbene stroške krije sama, saj z odgovorom na pritožbo k odločitvi o pritožbi ni bistveno pripomogla.