Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izjava delavke, da se ne počuti sposobna za delo in da naj sodišče glede odločitve o nezakonitosti podane redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga počaka do odločitve ZPIZ glede njene zmožnosti za delo, ni okoliščina, ki bi kazala na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče, tožeča stranka pa ima očiten interes, da do upokojitve zaradi invalidnosti nadaljuje z delovnim razmerjem. Zato niso podani razlogi za prenehanje PZ na podlagi sodbe sodišča po 2. odstavku 118. člena ZDR.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Celju razsodilo, da se razveljavi odločba tožene stranke z dne 24.1.2004 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožeči stranki kot nezakonita. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji od 24.2.2004 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vpisati delovno dobo v delovno knjigo in izplačati neto nadomestilo plač, kot če bi delala, vse do sprejetja nazaj na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto plač od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec ter plačati predpisane davke in prispevke, vse v roku 8 dni pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 121.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obretmi od 4.3.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.
Sodišče je tudi odločilo, da tožena stranka krije sama svoje stroške postopka.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, jih pravilno dokazno ocenilo, pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavalja razlogov izpodbijane sodbe. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je že v odgovoru na tožbo opozorila, da obstajajo razlogi za uporabo 2. odst. 118. čl. ZDR. Stranki sta bili tekom postopka soglasni, da je v obojestranskem interesu, da sodišče počaka z odločitvijo v tem delovnem sporu do odločitve ZPIZ v invalidskem postopku, ki vzporedno poteka. Invalidski postopek se je sicer nekoliko zavlekel, vendar je tožnica z zadnjo vlogo na sodišče predlagala, da se še počaka s sodno odločitvijo. Tožnica je na zadnji obravnavi izjavila, da se zaradi številnih zdravstvenih težav ne čuti več sposobna za delo. Stranki sta bili pripravljeni v primeru tožničine invalidske upokojitve sporazumno urediti vprašanje pravic tožnice iz delovnega razmerja. Toženec pa je opozoril na svoje slabo ekonomsko stanje in težave v poslovanju, ki res ne prenesejo še finančno breme tožničine zaposlitve; tožnica očitno ne bo mogla več delati. Tožena stranka pa navaja v pritožbi, da so podane okoliščine, ki omogočajo odločitev sodišča po 2. odst. 118. člena ZDR, ne pa odločitve z razveljavitvjo odpovedi in polno reintegracijo. Taka sodna odločitev bo očitno še generirala nove sodne spore. Ni upravičena ocena sodišča, da zgornje okoliščine niso bile izkazane.
Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. Pritožba uveljavlja le, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti 2. odst. 118. čl. ZDR, ki določa, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, sodišče ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče in lahko odloči enako kot v prejšnjem odstavku, ne glede na predlog delavca. Vendar pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo te določbe. Ne gre za situacijo okoliščin in interesa strank, ki nadaljevanja delovnega razmerja več ne omogočajo. Tudi morebitni zdravstveni razlogi, ki pa v invalidskem postopku še niso ugotovljeni, ne morejo biti razlog, da se delovno razmerje ne nadaljuje. Sicer je interes tožeče stranke očiten, da do pravnomočne upokojitve zaradi invalidnosti tožeča stranka nadaljuje delovno razmerje. Ta obstoji ne glede na to, da tožnica trenutno ni zmožna za opravljanje dela iz zdravstvenih razlogov. O tem pa tudi še ni odločeno. Morebitne izjave tožnice, naj sodišče počaka z odločitvjo oz. da se ne čuti več sposobno za delo, ne morejo biti upoštevne, saj ne pomenijo razloga, da bi sodišče uporabilo 2. odst. 118. čl. Zakona o delovnih razmerjih glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Pritožbo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.