Jedro

Tožnica je v dopolnitvi predloga navedla le podatke o vrednosti aktive in pasive iz bilance stanja, podatke o višini čistega poslovnega izida obračunskega obdobja in bilančnega dobička ter podatke o likvidnostnem stanju. Ni pa navedla podatkov o svojem premoženjskem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona, kot to predpisuje četrta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1. Da bi to navedla, pritožnica niti ne zatrjuje, prav tako pa teh podatkov ne navaja niti v pritožbi. Dejstvo, da bi lahko sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke, dolžnosti stranke, da poda zgoraj navedene podatke, ne spremeni. Ker torej pritožnica predloga ni dopolnila v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničin predlog za oprostitev, podrejeno za obročno doplačilo sodne takse za redni postopek.

2. Tožnica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi s stroškovno posledico za toženko. V pritožbi pojasnjuje, da je v velikih finančnih težavah, da ima račune blokirane, zato ne more izpolnjevati svojih obveznosti. Vsi zaposleni, razen direktorja in lastnika, naj bi prenehali z delom. Poleg tega naj bi tožničin direktor zbolel in naj bi bil v bolniškem staležu, zato naj tudi ne bi bil odziven in naj ne bi mogel dostaviti zahtevanih podatkov. Pri tem naj bi imel zaradi finančnih težav tudi težave s samimi podatki, saj naj ne bi imel urejenega računovodstva. Predlogu za taksno oprostitev naj bi lahko sodišče ugodilo že na podlagi javno dostopnih podatkov in listin ter podatkov v spisu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v drugem odstavku 12. člena predpisuje, kaj mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. V tretjem odstavku določa tudi, da mora sodišče, v primeru ko predlog ne vsebuje vseh v drugem odstavku predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v postavljenem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže (prvi in četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožnica po pozivu sodišča na dopolnitev predloga za taksno oprostitev le-tega ni v celoti dopolnila. Navedlo je, da ni predložila podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona, tj. podatkov o premoženju, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah.

6. Tožnica je v dopolnitvi predloga (izjavi o premoženjskem stanju; prilogi A13) navedla le podatke o vrednosti aktive in pasive iz bilance stanja, podatke o višini čistega poslovnega izida obračunskega obdobja in bilančnega dobička ter podatke o likvidnostnem stanju. Ni pa navedla podatkov o svojem premoženjskem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona, kot to predpisuje četrta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1. Da bi to navedla, pritožnica niti ne zatrjuje, prav tako pa teh podatkov ne navaja niti v pritožbi. Dejstvo, da bi lahko sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke, dolžnosti stranke, da poda zgoraj navedene podatke, ne spremeni.1 Ker torej pritožnica predloga ni dopolnila v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna.

7. Pritožbeno navedbo, da je tožničin direktor zbolel in je bil v bolniškem staležu, zato tudi ni bil odziven in ni mogel dostaviti zahtevanih podatkov, je višje sodišče presojalo skozi določila instituta vrnitve v prejšnje stanje. Skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče stranki takrat, kadar zamudi rok za opravo kakšnega dejanja in zato izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Vendar pa je pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje, česar pa pritožnica ni storila. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedopusten.

8. Ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST- 1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Postopek v zvezi s predlogom za taksno oprostitev se nanaša na razmerje med tožnico in Republiko Slovenijo, ki v tem postopku ni bila toženka. Glede na pojasnjeno ni pravnega temelja za povrnitev stroškov v zvezi s sodnimi taksami, zato jih mora v vsakem primeru nositi tožnica sama.2 Sicer pa tožnica s pritožbo tudi ni uspela. Zato je višje sodišče odločilo, da mora stroške tega pritožbenega postopka nositi sama.

10. Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 višje sodišče tožnico opozarja, da začne teči rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 28. 4. 2022, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1 Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 361/2017 z dne 14. 4. 2017 in sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 315/2017 z dne 4. 10. 2017. 2 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 717/2020 z dne 25. 11. 2020 in I Cpg 859/2017 z dne 30. 10. 2017.