Jedro

Predlog za zaslišanje očividca dogodka že sam po sebi vsebuje pravno relevantnost - o poteku dogodka bi priča izpovedovala na podlagi lastne zaznave dogodka, in zato obrambi pravne relevantnosti takega dokaza ni potrebno še dodatno utemeljevati.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 22. 2. 2013 v zvezi s sklepom z dne 20. 8. 2013 spoznalo obdolženega I. Ž. za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo denarno kazen - 76 dnevnih zneskov, to je 2.026,92 EUR, ter mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 9. 4. 2014 pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, obdolžencu pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik pravočasno, dne 3. 7. 2014 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti (ki je bila Vrhovnemu sodišču v reševanje predložena dne 6. 11. 2014), kot navaja zaradi kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Sodišče je obsojencu kršilo pravico obrambe, ko ni zaslišalo s strani obrambe predlaganega očividca dogodka. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

3. Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dne 18. 11. 2014, navaja da zahteva ni utemeljena, ker obramba v postopku ni zadostila v sodni praksi zahtevani stopnji obrazloženosti dokaznega predloga za zaslišanje priče M. R. Z odgovorom državnega tožilca sta bila obsojenec in zagovornik seznanjena ter se je zagovornik o njem izjavil v vlogi z dne 27. 11. 2014. B.

4. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker sodišče ni zaslišalo priče M. R., katerega zaslišanje je obramba predlagala v postopku pred sodiščem prve stopnje in za katerega je obsojeni trdil, da je v kritičnem času sprehajal psa in videl dogodek.

5. Vrhovno sodišče je že večkrat v svojih odločbah(1) presodilo, da v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.

6. Na glavni obravnavi 22. 2. 2013 je obramba predlagala zaslišanje priče - očividca M. R., naključnega sprehajalca psa. Dokazni predlog je sodnica zavrnila. Razlogov za takšno odločitev zapisnik z glavne obravnave ne vsebuje. Ker teh razlogov tudi sodba sodišča prve stopnje nima, je sodišče prve stopnje s tem prekršilo določbo šestega odstavka 364. člena ZKP, kot je to v svoji sodbi sicer pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje; ki pa je obenem ocenilo, da z zavrnitvijo izvedbe tega dokaza, pravica obrambe ni bila prekršena, ker obramba ni izkazala potrebne materialnopravne relevantnosti predlaganega dokaza (točka 9 sodbe sodišča druge stopnje).

7. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah(2) že presodilo, da je zavrnitev dokaznega predloga obrambe za zaslišanje očividca dogodka, kršitev pravice obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP ter, da če stranka predlaga zaslišanje očividca dogodka, pri čemer pred tem ponudi svojo tezo dogajanja, ni potrebno, da bi še posebej substancirala svoj dokazni predlog(3). Zato po presoji Vrhovnega sodišča zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker sodišče ni ugodilo predlogu obrambe za zaslišanje očividca dogodka. Predlog za zaslišanje očividca dogodka (v konkretni zadevi naključnega sprehajalca psa), torej osebe, ki da je videla kritični dogodek, že sam po sebi vsebuje pravno relevantnost - o poteku dogodka med obdolžencem in oškodovanko kritičnega večera bi priča izpovedovala na podlagi lastne zaznave dogodka, in le te obrambi, ki je predlagala izvedbo takšnega dokaza že v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato ni bilo potrebno še dodatno utemeljevati.

8. Vrhovno sodišče je zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitve pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 426. člena ZKP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče zaslišati predlagano pričo - očividca ter za tem zagovor obdolženca in vse izvedene dokaze ponovno oceniti ter po presoji vseh dokazov ponovno odločiti o vloženem obtožnem aktu.

(1) Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 294/2001, I Ips 300/2001, I Ips 35/2005 in številne druge.

(2) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 55149/2010 z dne 17. 1. 2013 in druge.

(3) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 320/2007 z dne 14. 2. 2008.