5. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 5. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1519/99 z dne 4. 7. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 29/99 z dne 8. 10. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče prve stopnje je v motenjski pravdi zavrnilo tožbeni zahtevek ustavnega pritožnika, ker je ugotovilo, da ni bila toženka tista, ki je motila njegovo posest. Sodišče druge stopnje je pritožbo iz enakega razloga zavrnilo. Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da sta sodišči postopali preveč hitro, nestrokovno in da sta dokaze razlagali nepošteno.

Vse to ima po besedah pritožnika za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in neprepričljivo argumentacijo sodne odločitve in vodi k zmanjševanju ugleda sodišča in v razlikovanje strank. Ustavni pritožnik meni, da mu je bila s tem kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do poštenega sojenja (6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP).

Ustavni pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve sodišč in pravilno uporabo materialnega prava, česar Ustavno sodišče ne more presojati. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijana sklepa ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP). Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.

Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude