Jedro

Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče prve stopnje kvečjemu vsa tri očitana dejanja pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje po drugem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po prvem odstavku 204. člena KZ-1, saj gre pri vseh treh dejanjih za tako imenovano majhno tatvino, ker je šlo pri vseh dejanjih za majhno vrednost stvari in namero, da se stvar takšne vrednosti prilasti. V nasprotju s pritožnico, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da gre pri kaznivem dejanju na škodo KS D. za tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po drugem odstavku, saj je dokazni postopek pokazal, da so obdolženi in mld. sostorilca imeli namen pridobiti bakrene žlebove in odtočno bakreno cev, pri tem pa so pokazali veliko mero vztrajnosti, truda in predrznosti, saj so sprva odtujili rokavice na bencinskem servisu, se pripeljali do mrliške vežice, ki je v neposredni bližini stanovanjskih hiš, najprej sneli žlebove in jih vrgli za ograjo pokopališča in si jih očitno pripravili za transport, saj so jih ukrivili, medtem ko je nekaj žlebov in odtočnih cevi ostalo na samem objektu, a jih niso uspeli sneti oziroma vreči čez zid, saj so bili opaženi s strani I. I. Prav na podlagi slednje okoliščine je sklepati, da obdolženi in mld. sostorilca niso imeli namena odtujiti stvari majhne vrednosti, pa čeprav se je nato izkazala, da je bila vrednost teh predmetov najmanj 350,00 EUR.

Pritožnica tudi nima prav, da je predmetno dejanje ostalo pri poskusu, saj kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje, so obdolženi in mld. sostorilca žlebove in odtočno cev z dvema kolenoma sneli in pripravil za transport, torej so kaznivo dejanje že dokončali, a so bili s kraja pregnani, zato žlebove ter ostalo niso uspeli odpeljati, kar pa ne pomeni, da si jih niso prilastili.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Obtoženega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijano sodbo II K 32322/2023 z dne 4. 12. 2023 obdolženega A. A. spoznalo za krivega pod točko I. za nadaljevano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in v zvezi s 54. členom KZ-1 in mu na podlagi prvega odstavka 204. člena KZ-1 določilo kazen osem mesecev zapora, pod točko II. je obdolženemu pogojno obsodbo, izrečeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah, II K 61059/2022 z dne 5. 10. 2022, v kateri mu je bila za kaznivo dejanje tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1 določena kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, preklicalo in mu nato po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1, upoštevaje kot določeno zaporno kazen iz izpodbijane sodbe in določeno kazen dveh mesecev zapora v pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Brežicah II K 61059/2022 z dne 5. 10. 2022, izreklo enotno kazen devet mesecev zapora. Pod točko III. je zoper obdolženega na podlagi 2. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je obdolženi oškodovani družbi B., d. d. dolžan plačati sorazmeren del priglašenega premoženjskopravnega zahtevala v višini 9,55 EUR v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti (IV. točka); oškodovanca Župnijo C. in Krajevno skupnost D. je po tretjem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo (V. točka); na podlagi četrtega odstavka je obdolženca oprostilo plačila stroškov postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP; stroški zagovornice pa se krijejo iz sredstev brezplačne pravne pomoči; na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, ki se nanašajo na zavrnilni del sodbe, bremenijo proračun, v kolikor jih je mogoče izločiti iz skupnih stroškov, pri čemer se tudi v tem delu stroški zagovornice krijejo iz sredstev brezplačne pravne pomoči (VI. točka).

2.Zoper sodbo se je pritožila zagovornica obdolženega iz razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji in premoženjskopravnih zahtevkih s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da obdolženega oprosti obtožbe ter odloči, da potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče zavrača neutemeljeno pritožbeno izpodbijanje na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Vsa odločilna dejstva in zbrane dokaze je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo ter zaključilo, da je obdolžencu, ki se je zagovarjal z molkom, storitev nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1 dokazana. Prepričljivim razlogom prvostopenjske sodbe zato pritožbeno sodišče pritrjuje.

5.Glede dejanja pod prvo alinejo pod točko I. izreka (tatvine na škodo družbe B., d. d. z dne 3. 1. 2023) je sodišče prve stopnje v točki 5 izpodbijane sodbe navedlo jasne in prepričljive razloge, ki so utemeljevali logičen in pravilen zaključek, da se je obdolženi A. A. skupaj z mld. sostorilcema tega dne nahajal na bencinskem servisu B., kar izhaja iz posnetkov (priloga C6) navedene družbe in fotografij v spisu (priloga A1/2). Da so na posnetku obdolženi in mladoletna S. N. in E. J., je potrdil zaslišani policist E. E., ki si je navedeni posnetek tudi ogledal, saj vse tri zelo dobro pozna iz prejšnjih postopkov, prav tako pa je enako ugotovilo sodišče prve stopnje ob predvajanju navedenih posnetkov na glavni obravnavi dne 4. 12. 2024 (obdolženega je prepoznalo kot osebo z zgornjim vrhnjim oblačilom, ki ima rumenkaste rokave, po sredini katerih teče rdeča črta z vzorcem, list. št. 163), nenazadnje pa se je prepoznal tudi sam obdolženi, zato pritožnica z zatrjevanjem, da ni izkazano, da bi bil obdolženi viden iz posnetkov, ne more uspeti. Pritožbeni senat je pri predvajanju posnetkov in vpogledu fotografij ugotovil, da so posnetki in fotografije dovolj jasni in da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo dogajanje in ravnanja obdolženega ter obeh mladoletnikov, in sicer da je obdolženi s police vzel artikel rdeče barve, kar se je izkazalo, da gre za rokavice, ki jih nato pospravil pod jakno in si zaprl zadrgo na vrhnjem oblačilu. Na podoben način pa je odtujil rokavice tudi eden od mladoletnih sostorilcev. V nadaljevanju pa so obdolženi in mladoletna sostorilca pristopili do polic s prigrizki, potem pa še do vitrine s pijačo, ki so jo odprli, od tam pa se napotili proti izhodu, ne da bi se ustavili na blagajni. Pri tem je iz posnetka jasno razvidno, kako je obdolženi v desni roki, spuščeni ob telesu, držal predmet, ki deluje kot pločevinka (enako je vidno tudi na predzadnji fotografiji v prilogi A1/2), ki se je ob določenem kotu v roki zasvetil med hojo, potem pa je z isto roko s predmetom segel v sprednji desni žep hlač in ga tudi pospravil, nakar so vsi skupaj zapustili prostore bencinskega servisa. Tudi pritožbeni senat nima prav nobenega dvoma, da je v obravnavanem primeru šlo za pločevinko Red Bull, in da so obdolženi in mladoletna sostorilca odtujili tega dne ostale artikle, ki so navedeni v opisu navedenega dejanja v prvi alineji, saj je to potrdil oziroma pokazal inventurni manjko (izpis inventurnih manjkov, priloga A1/1), katerega so ugotovili zaposleni na bencinskemu servisu B., to pa je potrdil tudi zaslišani predstavnik oškodovane družbe F. F. Po navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, v nasprotju s pritožnico, da je sodišče prve stopnje v zadostni meri pojasnilo prepoznavo obdolženega iz posnetkov in fotografij, da ga je prepoznal tudi zaslišani policist E. E., pa je razumljivo in logično, saj ga pozna iz preteklih postopkov. Zato pritožbenemu očitku, da je v izpodbijani sodbi izostalo pojasnilo glede prepoznave obdolženega po posnetkih in fotografijah ter odtujenih prigrizka indijskih oreščkov s sirom in čilijem, pritožbeno sodišče ne sledi in bistven kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo v zvezi s tem uveljavlja pritožnica, pritožbeno sodišče ne prepozna.

6.Pritožnica enake obtožbene očitke uveljavlja neutemeljeno glede dejanja pod 3. alinejo pod točko I. izreka (tatvine na škodo družbe B., d. d. z dne 1. 2. 2023), in sicer da obdolženi ni prepoznan po posnetkih nadzornih kamer oškodovane družbe B. in da ni ničesar vzel iz pulta, niti to ni razvidno za mladoletnega sostorilca S. N. Sodišče prve stopnje je v točki 6 izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da sta iz posnetkov (priloga A7/2) in tudi iz fotografij (prilogaA7/4), obdolženi in mladoletni sostorilec prepoznavna, saj so posnetki in fotografije jasne in razločne, iz njih pa izhaja, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kako je prodajalec zapusti blagajno, obdolženi pa poseže z desno roko na pult in zagrabi čokoladico Kinder Bueno in jo pospravi v zadnji desni žep hlač. Enako je storil tudi mld. sostorec glede bonboniere Bajadera, potem pa sta zapustita blagajno, ne da bi čokoladice plačala. Obdolženega in mld. sostorilca po posnetkih prepozna tudi zaslišani policist E. E. Po predvajanju navedenih posnetkov in vpogledu fotografij, tudi pritožbeni senat ugotavlja, da sta oba sostorilca prepoznavna, saj imata oblečena ista vrhnja oblačila, kot pri dejanju z dne 3. 1. 2023. Da sta obdolženi in mld. sostorilca odtujila artikle, ki so opisani v izreku očitanega dejanja, pa je izkazano z izpisom inventurnih manjkov (priloga A7/1), kot je to pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razumno in logično pojasnilo, da je prav obdolženi skupaj z mld. sostorilcem storil očitano dejanje, zaradi česar je pritožničino zatrjevanje pritožbena razloga bistvene kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, neutemeljeno.

7.Pritožbeno sodišče pritožnici še odgovarja, da je pri obeh očitanih dejanjih na škodo družbe B., dne 3. 1. 2023 in 1. 2. 2023, že iz načina izvršitve, kot jih prikazujejo posnetki, jasno razvidno, da so obdolženi in mld. sostorilci delovali enotno, po dogovoru in z namenom, da si protipravno prilastijo v opisih dejanj navedene artikle, zato je zgolj na splošno zatrjevanje, brez tehtnih proti argumentov pritožnice, da temu ni tako, neutemeljeno.

8.Pritožnica tudi z drugačno, neutemeljeno oceno dokazov ne more uspeti glede kaznivega dejanja z dne 3. 1. 2023, ki se obdolženemu v sostorilstvu očita v 2 alineji pod točko I. izreka na škodo KS D. Pritožbeno sodišče, v nasprotju s pritožnico, nima pomislekov glede pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je to dejanje obdolženi storil skupaj z mld. sostorilcema. Svojo presojo je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (točke 9 - 12) tehtno, razumljivo, logično in prepričljivo obrazložilo in pritožbena izvajanja zagovornice obdolženega, s katerimi si prizadeva za drugačno oceno izvedenih dokazov glede navedenega, ne morejo omajati pravilnosti dejanskih zaključkov izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljani sklicuje na ustrezne razloge sodišča prve stopnje v navedenih točkah izpodbijane sodbe, s katerimi soglaša. Pritožnici pa še odgovarja, da v nasprotju s spisovnimi podatki (Poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) o preiskavi, list. št. 137 - 139) zatrjuje, da ni bilo najdenih bioloških sledi obdolženega na rokavicah, najdenih cca 250 metrov stran od kaznivega dejanja. Iz navedenega poročila namreč izhaja, da je obdolženi A. A. donor ene od komponent mešanice bioloških sledi, ugotovljene v notranjosti desne lateks rokavice rdeče barve, najdene v neposredni bližini kraja dejanja (št. 6), kar ga ob tem, da ga je priča očividka G. G. prepoznala po vrhnjih oblačilih kot enega izmed treh storilcev, ki so snemali žlebove in odtočno cev s pripadajočimi fazonskimi kosi - koleni iz objekta mrliške vežice, nedvomno povezuje z očitanim kaznivim dejanjem, kot je to tudi sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo. Zatrjevanje pritožnice, da sodišče ne bi smelo upoštevati izpovedbe zaslišane G. G. in njene prepoznave obdolženega in mladoletnih sostorilcev, ko jo je policija odpeljala proti M. pri izvozu za B., torej proti kraju, kjer so bili prijeti in se nahaja v bližani kraja storitve kaznivega dejanja, ker je to bilo izvedeno na neprimeren in pristranski način, je neutemeljeno. Zaslišana priča je namreč povedala, da je vse tri moške osebe, ki jih je videla izvrševati očitano kaznivo dejanje, prepoznala po vrhnjih oblačilih (ki se tudi po oceni pritožbenega sodišča okvirno ujemajo z oblačili obdolženega in mld. storilcev, kot pri dejanju prve alineje I. izreka dne 3. 1. 2023 na škodo družbe B. (fotografije pod prilogo A12) in ne zato, ker bi bila v to prisiljena in ni imela izbire oziroma ji je te osebe ponudila policija, kot to neutemeljeno skuša prikazati pritožnica.

9.Pritožba izpostavlja, da je bila prepoznava, ki jo je opravila H. H. (uradni zaznamek o opravljeni prepoznavi osebe po fotografijah št. 3J697-15 (K/2224327) z dne 22. 6. 2023 nezakonita, v nasprotju z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in predstavlja kršitev obdolženčeve ustavne pravice do poštenega postopka, ki je vsebovano v 23. členu Ustave RS in 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Pritožbeni senat ugotavlja glede na podatke v spisu, da je pritožnica očitno prezrla, da se sklicuje na dokaz oziroma listino, ki se ne tiče obravnavanih kaznivih dejanj, niti se ta dokaz ni izvajal v predmetnem dokaznem postopku niti se nanj izpodbija sodba v dokazni oceni ne sklicuje. Očitno, glede na podatek v spisu (list. 64), gre za dokaz, ki se nahaja v drugi kazenski zadevi zoper obdolženega (II k 32465/2024) po obtožnem predlogu KK-Kt/14013/2023 z dne 7. 5. 2024. Iz navedenega se pritožbeni senat do tega pritožbenega očitka ne bo opredeljeval, saj je za konkretno zadevo irelevanten.

10.Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče prve stopnje kvečjemu vsa tri očitana dejanja pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje po drugem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po prvem odstavku 204. člena KZ-1, saj gre pri vseh treh dejanjih za tako imenovano majhno tatvino, ker je šlo pri vseh dejanjih za majhno vrednost stvari in namero, da se stvar takšne vrednosti prilasti. V nasprotju s pritožnico, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom v 14. točki izpodbijane sodbe, da gre pri kaznivem dejanju na škodo KS D. za tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po drugem odstavku, saj je dokazni postopek pokazal, da so obdolženi in mld. sostorilca imeli namen pridobiti bakrene žlebove in odtočno bakreno cev, pri tem pa so pokazali veliko mero vztrajnosti, truda in predrznosti, saj so sprva odtujili rokavice na bencinskem servisu, se pripeljali do mrliške vežice, ki je v neposredni bližini stanovanjskih hiš, najprej sneli žlebove in jih vrgli za ograjo pokopališča in si jih očitno pripravili za transport, saj so jih ukrivili, medtem ko je nekaj žlebov in odtočnih cevi ostalo na samem objektu, a jih niso uspeli sneti oziroma vreči čez zid, saj so bili opaženi s strani I. I. Prav na podlagi slednje okoliščine je sklepati, da obdolženi in mld. sostorilca niso imeli namena odtujiti stvari majhne vrednosti, pa čeprav se je nato izkazala, da je bila vrednost teh predmetov najmanj 350,00 EUR. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje vsa tri dejanja pravilno in v skladu z določbami 54. člena KZ-1 pravno opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato pritožnica z drugačno interpretacijo dokazov, ki bi kazali na to, da so imeli obdolženi in ml. sostorilca namen protipravno prilastiti bakrene žlebove le v vrednosti najmanj 350,00 EUR, ne more uspeti.

11.Pritožnica tudi nima prav, da je predmetno dejanje ostalo pri poskusu, saj kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje v 15. točki izpodbijane sodbe, so obdolženi in mld. sostorilca žlebove in odtočno cev z dvema kolenoma sneli in pripravil za transport, torej so kaznivo dejanje že dokončali, a so bili s kraja pregnani, zato žlebove ter ostalo niso uspeli odpeljati, kar pa ne pomeni, da si jih niso prilastili.

12.Glede na to, da je oškodovana družba B. prijavila premoženjsko pravni zahtevek v višini 25,37 EUR, kolikor je znašala vrednost odtujenih artiklov, ki je tudi izkazana, je sodišče prve stopnje obdolžencu pravilno v skladu z drugim odstavkom 105. člena naložilo v plačilo sorazmerni del priglašenega premoženjskega zahtevka, in sicer v višini 9,55 EUR, kar mora obdolženi oškodovani družbi poravnati v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje.

13.Preizkus odločbe o kazenski sankciji je pokazal, da pritožba napadeno sodbo tudi v tem delu neutemeljeno graja. V izpodbijani sodbi je v točkah 17 -20 prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo odločitev o izbiri in odmeri višine določene kazni za obravnavano nadaljevano kaznivo dejanje, ki jo je tudi po oceni pritožbenega sodišča primerno ovrednoteno glede na naravo, težo, časovni okvir ter količino dejanj. Pri tem je povsem pravilno upoštevalo obtoženčevo predkaznovanost, pri čemer je očitno, da ga do sedaj izrečena pogojna obsodba za istovrstno kaznivo dejanje ni odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj premoženjske narave. Sedaj obravnavana kazniva dejanja pa je obtoženi storil v preizkusni dobi po sodbi Okrajnega sodišča v Brežicah II K 61059/2022 z dne 05. 10. 2022, pravnomočni istega dne, zaradi česar je sodišče prve stopnje obdolženemu tudi utemeljeno preklicalo pogojno obsodbo iz navedene sodbe, saj ni mogoče prezreti, da je sedaj obravnavana istovrstna kazniva dejanja izvršil tri mesece po pravnomočnosti preklicane sodbe. Obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj kaže na njegov način življenja, ki je usmerjen v izvrševanje zlasti premoženjskih deliktov, zato je mogoče oceniti, da gre pri njemu za specialnega povratnika. Pritožbeno poudarjanje obdolženčeve mladosti, neizobraženosti, lahkomiselnosti in njegovega slabega premoženjskega stanja, majhne vrednosti odtujenih stvari, samo po sebi ne more pomeniti podlage, da je pomen storjenih kaznivih dejanj bistveno zmanjšan, kot to skuša prikazati pritožnica, saj ne gre spregledati, da je obdolženi že bil dvakrat pravnomočno obsojen in sta mu bili izrečeni pogojni obsodbi, in sicer zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 (sodba Okrajnega sodišča v Brežicah II K 6564872023 z dne 3. 10. 2023, pravnomočni dne 24. 10. 2023, datum storitve 12 .6. 2023), in se torej ni mogoče strinjati s pritožnico, da se je obdolženi pri obravnavanih kaznivih dejanjih pustil zavesti zaradi svoje lahkomiselnosti in neizkušenosti, saj je po obravnavanih dejanjih ponovno izvršil kaznivo dejanje, za katero je bil pravnomočno obsojen.

14.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, upoštevaje kot določeno zaporno kazen iz izpodbijane sodbe (osem mesecev zapora) in določeno kazen iz preklicane sodbe (2 meseca zapora), izreklo primerno in pravično enotno kazen devet mesecev zapora, zaradi česar je ne gre spreminjati v njegovo korist, za kar se neutemeljeno zavzema pritožnica.

15.Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (383. člen ZKP), je pritožbo zagovornice obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

16.Obdolženec ni uspel s pritožbo, zato bi moral kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso. Sodišče prve stopnje je obdolženca oprostilo plačila stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, stroški njegove zagovornice pa se krijejo iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Iz enakih razlogov pa je to storilo pritožbeno sodišče, ki je ocenilo, da bi bilo lahko s plačilom sodne takse ogroženo vzdrževanje obtoženca.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 20, 54, 59, 59/2, 59/3, 204, 204/1, 204/2 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 105, 105/2, 105/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.