Jedro

V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. in 4. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 71) je prvostopenjsko sodišče ustavilo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom (1. točka izreka) in razrešilo upravitelja J. P. (2. točka izreka). Sklicevalo se je na seznam neplačanih priznanih terjatev z dne 4. 6. 2015 (3. točka izreka) in stečajnemu dolžniku naložilo v plačilo zneska neplačanih terjatev upnikom (4. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil dolžnik. Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da v stečajnem postopku nad pritožnikom ni prišlo do oblikovanja stečajne mase, ker dolžnik ni imel nobenega unovčljivega premoženja, kakor tudi, da je bil predlog dolžnika za odpust njegovih obveznosti zavrnjen s sklepom z dne 30. 4. 2015, ki je postal pravnomočen 5. 6. 2015. S tem je odpadel razlog za nadaljnje vodenje stečajnega postopka nad dolžnikom. Namen postopka osebnega stečaja je namreč primarno v vsaj delnem poplačilu upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika (prvi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je torej imelo podlago za odločitev o končanju stečajnega postopka nad dolžnikom brez razdelitve upnikom na podlagi prvega odstavka 378. člena ZFPPIPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP uporablja tudi v postopkih osebnega stečaja. Ker pritožnik v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča o končanju postopka osebnega stečaja (1. točka izreka) in o razrešitvi upravitelja (2. točka izreka) ni uveljavljal nobenih pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča ugotavlja, da ima v tem delu odločitev prvostopenjskega sodišča ustrezno podlago v citirani določbi ZFPPIPP. Zato je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča v 1. in 2. točki izreka izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Utemeljena pa je pritožba v tistem delu, ki se nanaša na odločitev prvostopenjskega sodišča v 3. in 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katerima je prvostopenjsko sodišče odločilo o dolžnosti stečajnega dolžnika plačila neplačanih terjatev upniku.

6. Sodišče prve stopnje je ta del odločitve oprlo na določilo prvega odstavka 396. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja poleg odločitev iz prvega odstavka 376. člena ZFPPIPP odloči tudi o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan in naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del teh terjatev. V skladu s četrtim odstavkom istega člena ZFPPIPP predstavlja ta del pravnomočnega sklepa o končanju postopka izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. V skladu s tretjim odstavkom 396. člena ZFPPIPP pa se za seznam neplačanih priznanih terjatev smiselno uporablja 1. točka tretjega odstavka in 1. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP.

7. Smisel ureditve, kot je opredeljena v 396. členu ZFPPIPP, je v tem, da upniki tudi po zaključku postopka osebnega stečaja glede terjatev, ki so jih uveljavljali v stečajnem postopku in niso bile v celoti poplačane, pridobijo izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko uveljavljajo tudi prisilno izvršbo zoper dolžnika. Takšen način pridobitve izvršilnega naslova pa temelji na predpostavki, da gre za terjatve, ki so bile tekom postopka osebnega stečaja prijavljene in priznane. Ta postopek pa se v stečajnem postopku izpelje skozi postopek preizkusa terjatev, ki so konča s sklepom o preizkusu terjatev (69. člen ZFPPIPP). Postopek preizkusa terjatev je nujna faza stečajnega postopka, ki omogoča nadaljnji potek stečajnega postopka, to je razdelitev stečajne mase upnikom.

8. Tretji odstavek 396. člena ZFPPIPP se glede seznama neplačanih priznanih terjatev sklicuje na smiselno uporabo 1. točke tretjega odstavka in 1. točke četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP. Obe navedeni točki 211. člena ZFPPIPP pa se sklicujeta na končni seznam preizkušanih terjatev, torej na seznam, ki je izdelan po izdaji sklepa sodišča o preizkusu terjatev (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP).

9. V kolikor pa stečajna masa stečajnega dolžnika ne omogoča razdelitve upnikom, ZFPPIPP v 378. členu omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve. Ta določba se v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja. V skladu s petim odstavkom 378. člena ZFPPIPP pa se v dejanskih primerih, ki omogočajo končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, ne opravi preizkus terjatev.

10. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da v konkretnem primeru ni bil izveden postopek preizkusa terjatev do tiste faze, ki bi omogočila smiselno uporabo 1. točke tretjega odstavka in 1. točke četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP, saj ni bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Dne 21. 7. 2014 je bil zgolj objavljen osnovni seznam preizkušanih terjatev (red. št. 43), ki ga je upravitelj izdelal 15. 7. 2014. Ob takšnih okoliščinah upravitelj ni imel podlage za izdelavo seznama neplačanih priznanih terjatev ob predložitvi končnega poročila v smislu drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP. V tem smislu se zato izkaže kot brez pravne podlage tudi poziv prvostopenjskega sodišča z dne 14. 3. 2014 (red. št. 22) upravitelju na predložitev seznama prijavljenih terjatev, ki v postopku ne bodo plačane. Pritožbeno sodišče je v okviru oblikovanja sodne prakse skozi sodne odločbe že večkrat zavzelo jasno stališče, da namen vodenja postopka osebnega stečaja ne more biti le v pridobitvi izvršilnega naslova upnikov.(1) V kolikor ni pogojev za uveljavljanje odpusta obveznosti dolžnika, je nujna predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja obstoj premoženja stečajnega dolžnika, ki bo omogočala (vsaj delno) poplačilo upnikov. Na obstoj te dejanske predpostavke mora sodišče paziti skozi celoten postopek. V kolikor se neobstoj te dejanske predpostavke ugotovi tekom stečajnega postopka, še preden je zaključena faza preizkušanja terjatev, mora sodišče stečajni postopek zgolj ustaviti, ne da bi hkrati odločalo tudi o obsegu obveznosti dolžnika do upnikov v smislu prvega odstavka 396. člena ZFPPIPP.

11. Ob tem pa pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je iz osnovnega seznama preizkušanih terjatev (red. št. 43) in prijav terjatev posameznih upnikov, ki so uvrščene v osnovni seznam preizkušanih terjatev, razvidno, da vsi upniki prijavljene terjatve utemeljujejo na izvršilnih naslovih (seznami izvršljivih naslovov DURS v red. št. 12, 14 in 15, na izvršljivem plačilnem nalogu – red. št. 11, pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I Ig 2004/00540 z dne 27. 8. 2014 – red. št. 13 in pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 154/2000 z dne 19. 6. 2003 – red. št. 16). To pa pomeni, da upniki tudi v primeru, da bi bil postopek preizkusa terjatev v toku stečajnega postopka izpeljan, od odločitve v smislu 3. in 4. točke izreka izpodbijanega sklepa ne bi imeli nobene pravne koristi.

12. Iz navedenih materialnopravnih razlogov izhaja, da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da v sklepu o končanju stečajnega postopka odloča tudi o obsegu obveznosti dolžnika, ki jih mora poravnati svojim upnikom. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu pritožbi dolžnika ugodilo in ta del izpodbijanega sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker so že navedeni materialnopravni razlogi zadostna podlaga za ugoditev pritožbi in razveljavitvi tega dela izpodbijanega sklepa, se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do pritožbenih navedb, ki se tičejo vprašanja (ne)obstoja obveznosti dolžnika do upnikov (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): Sklep VSL Cst 51/2015 z dne 27. 1. 2015, Cst 594/2014 z dne 13. 1. 2015.