Jedro

Nespoštovanje zahtev iz ustavne pravice do enakega varstva pravic in citirane določbe ZPP, udejanjeno v preuranjeni postavitvi začasne zastopnice, ki z vsebino zadeve ni seznanjena tako kot dolžnik, predstavlja poseg v dolžnikovo pravico do izjave v postopku, zaradi česar je onemogočeno učinkovito varstvo njegovih pravic.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu zavrnilo ugovor začasne zastopnice zoper sklep o zavarovanju (I. točka izreka) in sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se po začasni zastopnici pravočasno pritožuje dolžnik. Graja oblikovanje I. točke izreka izpodbijanega sklepa, saj začasna zastopnica procesnih dejanj ne opravlja v svojem imenu in za svoj račun. Meni, da mu je bila zaradi preuranjene postavitve začasne zastopnice odvzeta pravica do izjavljanja v postopku. Izpodbijani sklep vsebuje zmoten zaključek, da je v ugovoru prerekal seznam izvršilnih naslovov. Nasprotoval je nastopu izvršljivosti, o čemer pa se sodišče prve stopnje ni izjasnilo, prav tako se ni opredelilo do njegovih dokaznih predlogov in trditve, da dolg več ne obstaja. Meni, da se zavarovanje ne bi smelo nanašati na stroške, odmerjene s sklepom o zavarovanju. Aktivno sodelovanje v postopku mu je bilo onemogočeno tudi zaradi opustitve vročitve odgovora na ugovor zoper sklep o zavarovanju. Zavzema se za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na vročeno pritožbo ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor, pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje dolžniku začasno zastopnico postavilo preuranjeno, saj pred tem ni opravilo raziskovalnih aktivnosti, ki mu jih ob ugotovitvi, da je strankin naslov neznan, nalaga 143. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).1

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje dolžniku pisanja ni poskušalo vročiti na naslov družbe, katere družbenik in direktor je (tretji odstavek 143. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti ni predlagalo uvedbe postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča oziroma opravilo poizvedbe pri dolžnikovih svojcih, članih gospodinjstva, sorodnikih, sosedih, hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah (četrti odstavek 143. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), temveč je začasno zastopnico postavilo že po vpogledu v Centralni register prebivalstva, iz katerega je bilo razvidno, da dolžnik nima prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), niti v tujini, in po neuspešni poizvedbi o dolžnikovem pravilnem naslovu pri upnici.

7. Da si mora sodišče z razumnimi napori prizadevati za ugotovitev prebivališča stranke, katere naslov je neznan, oziroma ki nima prijavljenega bivališča v RS, je še pred uzakonitvijo dolžne aktivnosti sodišča iz 143. člena ZPP opozorilo Ustavno sodišče RS, ki je zavzelo stališče, da iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) izhaja zahteva, da se stranki omogoči realna možnost pravočasne seznanitve s sodnim postopkom in z vsemi procesnimi dejanji, ki vplivajo na odločitev sodišča v njeni zadevi.2 Ker sodišče prve stopnje sodnega pisanja dolžniku ni niti poskušalo vročiti na naslovu, ki ga je v predlogu za zavarovanje navedel upnik, oziroma na sedežu družbe, katere direktor je, saj slednja nista izhajala iz Centralnega registra prebivalstva, prav tako pa ni opravilo poizvedb pri osebah, ki bi se morebiti nahajale na predmetnem naslovu, tudi v skladu z zahtevami iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ni moč sklepati o razumnem prizadevanju sodišča za ugotovitev dolžnikovega prebivališča. 8. Nespoštovanje zahtev iz ustavne pravice do enakega varstva pravic in citirane določbe ZPP, udejanjeno v preuranjeni postavitvi začasne zastopnice, ki z vsebino zadeve ni seznanjena tako kot dolžnik, predstavlja poseg v dolžnikovo pravico do izjave v postopku, zaradi česar je onemogočeno učinkovito varstvo njegovih pravic.

9. Kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej izvesti aktivnosti, ki jih za ugotovitev dolžnikovega prebivališča določa 143. člen ZPP, ter mu s tem omogočiti realno možnost za seznanitev s sodnim postopkom in sodelovanje v njem. Postavitev začasnega zastopnika bo utemeljena le v primeru, če sodišče prve stopnje tudi po izvedbi zadevnih opravil ne bo razpolagalo s pravilnim naslovom dolžnikovega prebivališča. 11. Do ostalih pritožbenih navajanj se sodišče druge stopnje zaradi narave odločitve ni posebej opredeljevalo in bodo predmet presoje v novem postopku.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Glej tudi VSL Sklep II Cp 1096/2019. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-921/14 z dne 12. 5. 2016.