Jedro

Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem taksativno določa 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. SZ-1 in Pravilnik sicer omogočata, da najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev še dodatne, vendar pa je točkovanje teh dodatnih pogojev omejeno.

Glede na to, da so z javnim razpisom določeni splošni pogoji nezakoniti že sami po sebi, ker niso v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika, se sodišče posebej z njihovo vsebinsko neustavnostjo ni ukvarjalo, dodaja le, da enako varstvo pravic terja za razlikovanje in dopustno različno obravnavo med npr. prejemniki različnih oblik socialne pomoči utemeljene in argumentirane razloge.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, št. 352-0124/2016-4-200 z dne 1. 6. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 122,40 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. S I. točko v uvodu navedene prvostopne odločbe je bila zavrnjena tožničina vloga za uveljavitev pravice do neprofitnega stanovanja v najem, II. točka izreka pa določa, da je bila prosilka v času razpisa brezposelna, zato splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ne izpolnjuje. Iz obrazložitve izhaja, da je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavil javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki je trajal od 17. 11. 2016 do 16. 12. 2016. Tožnica je vložila vlogo po tem javnem razpisu dne 15. 12. 2016. V postopku je komisija za določitev predloga prednostne liste upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem na podlagi spisne dokumentacije in po uradni dolžnosti pridobljenih potrdil ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje vseh splošnih pogojev za dodelitev. Iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota je razvidno, da je bila v času razpisa brezposelna in se vodi v evidenci brezposelnih od 25. 10. 2015 dalje. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem med drugim določa, da je do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem upravičen prosilec, ki je v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine ali ima zagotovljeno trajno socialno pomoč. Iz teh razlogov je prvostopni organ odločil, kot izhaja iz izreka njegove odločbe.

2. Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, župan Mestne občine Murska Sobota pa je njeno pritožbo zavrnil. Iz njegove obrazložitve izhaja, da Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem v 4. členu določa, da lahko najemodajalci pri posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj predpišejo poleg splošnih pogojev še dodatne. Prednostne kategorije in dodatne pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem je sprejel nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota in veljajo od 27. 2. 2013. V tem aktu so med drugim določeni pogoji glede zaposlitve. Javni razpis je v točki 2.2 določal, da je do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem upravičen prosilec, če je v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč in če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2015 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 1.010,48 EUR. Iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Murska Sobota z dne 6. 2. 2017 izhaja, da se tožnica od 26. 10. 2015 naprej vodi v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje, zato drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopna odločitev pravilna in pritožbo tožeče stranke zavrača. 3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da javni razpis nikjer ne določa, da zainteresirana oseba za pridobitev občinskega neprofitnega stanovanja ne sme biti brezposelna. Glede na razpis je odločilen kriterij vir dohodka. Tožnica je od oktobra 2016 res brez zaposlitve in prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Je mama samohranilka hčerki, ki je stara 11 let. Vse od izgube zaposlitve brez prekinitve prejema denarno socialno pomoč in ima torej zagotovljen redni vir dohodka. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) trajno denarno socialno pomoč opredeljuje v petem odstavku 37. člena, vendar pa tudi ta denarna socialna pomoč ni trajna, saj se glede na določbo šestega odstavka enkrat na leto preverja ali so izpolnjeni pogoji za njeno nadaljnje prejemanje. Enako je tudi sicer pri denarni socialni pomoči, za katero je treba v tri oziroma šestmesečnem obdobju prejemanja ponovno zaprositi in pristojni organ socialnega skrbstva preveri izpolnjevanje pogojev. Glede na to tožnica meni, da je razpis diskriminatoren in v nasprotju z načelom socialne države. Tožnica ima zagotovljen stalen vir dohodka, kar sicer ni trajna, je pa redna denarna socialna pomoč, vendar je v slabšem položaju v razmerju do prejemnikov trajne socialne pomoči oziroma drugih prejemnikov rednih mesečnih prihodkov. Cilj dodeljevanja neprofitnih občinskih stanovanj je ravno v zasledovanju socialne funkcije države in občin, saj so takšna po netržnih kriterijih dana stanovanja v najem namenjena ravno socialno šibkim občanom za reševanje njihovih bivanjskih težav. Tožnica do prejemanja denarne socialne pomoči ne bo več upravičena, ko bo našla zaposlitev in bo takrat ta redni mesečni vir dohodka zamenjal drug redni mesečni vir. Nobena zaposlitev pa ni trajna. Nobenega utemeljenega razloga torej ni, da je tožena stranka pri določanju kriterijev za pridobitev neprofitnega stanovanja razlikovala med prejemniki denarne socialne pomoči. Z vzpostavitvijo takšnih kriterijev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je tožena stranka kršila 14. člen Ustave (enakost pred zakonom) in 50. člen Ustave (pravica do socialne varnosti). Kolikor je tožena stranka ob določanju kriterijev pri kriteriju stalnega vira dohodka zasledovala zavarovanje plačljivosti najemnine, pa to še ne more biti razlog za razlikovanje med prejemniki redne in stalne denarne socialne pomoči. Pravne podlage za zavrnitev vloge tožnice torej ni in so kriteriji, kot jih je v razpisu postavil Javni stanovanjski sklad, v neskladju s temeljnimi načeli socialne države. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je tožena stranka v razpisu določno opredelila pogoje, po katerih je prosilec upravičen do uveljavitve pravice do neprofitnega stanovanja v najem, pri čemer dejstvo, da v razpisnih pogojih ni navedeno, da prosilec ne sme biti brezposelna oseba, še ne pomeni, da tožnica izpolnjuje pogoje. Dodaja, da ZSVarPre razmejuje denarno socialno pomoč od trajne socialne pomoči, kolikor bi bila denarna socialna pomoč neomejena, zakonodajalec ne bi določil njenega trajanja in tudi ne bi ločeval denarne socialne pomoč od trajne denarne pomoči. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in priglaša stroške tega upravnega spora.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožeča stranka izpodbija odločitev prvostopnega organa, s katero je bilo odločeno, da se njena vloga, vložena na javni razpis za uveljavitev pravice do neprofitnega stanovanja v najem, zavrne, ker je v času razpisa brezposelna, in s tem ne izpolnjuje splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Da je tožničina brezposelnost razlog za zavrnitev tožničine prošnje, izhaja iz izpodbijane prvostopne odločbe, kjer je to navedeno v II. točki izreka.

7. Tožeča stranka izpodbija takšno odločitev med ostalim tudi s trditvijo, da javni razpis takšnega pogoja ne vsebuje. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v razpisnih pogojih točka 2.2 glede list A1 in A2 določa, da je prosilec upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč in če dohodki njegovega gospodinjstva v letu 2015 ne presegajo v tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v relevantnem obdobju znašala 1.010,48 EUR.

8. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) v petem odstavku 87. člena določa, da so do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. V pravilniku se predpišejo splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, ter kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer (šesti odstavek 87. člena SZ-1). Pri posameznem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem lahko najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s pravilnikom, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik (sedmi odstavek 87. člena SZ-1).

9. Pristojni minister je v skladu s petim odstavkom 87. člena SZ-1 izdal Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 4. členu določa, da lahko najemodajalci pri posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj poleg splošnih pogojev po tem pravilniku predpišejo tudi dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del tega pravilnika, kot seštevek najvišjih vrednosti posameznih točk iz obrazca, za največ 25 %.

10. Drugi odstavek 6. člena Pravilnika določa, da lahko najemodajalci v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej opredelijo prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev iz prejšnjega odstavka tega člena (ta našteva npr. družine z več otroci, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidni članom....), pri čemer lahko po svoji presoji vključijo v razpis tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kar pa morajo v razpisu posebej utemeljiti. Najemodajalci v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj izrecno določijo, katera skupina prosilcev ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu (tretji odstavek 6. člena Pravilnik).

11. Splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so v Pravilniku določeni v 3. členu. Ti so: državljanstvo Republike Slovenije; stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja; da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primernega stanovanja; da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah določenih v 5. členu tega Pravilnika in da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

12. Iz zgoraj navedenega izhaja, da splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem taksativno določa 3. člen Pravilnika. SZ-1 in Pravilnik, kot je zgoraj povzeto, sicer omogočata, da najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev še dodatne, vendar pa je točkovanje teh dodatnih pogojev omejeno v skladu s citiranim 4. člena Pravilnika.

13. Kot izhaja iz predmetnega javnega razpisa in izpodbijane odločbe, je tožeča stranka splošnim pogojem dodala vsebino, ki iz 4. člena Pravilnika ne izhaja. Pri tem je pritrditi tožeči stranki, da iz javnega razpisa ne izhaja dodatni pogoj, „da prosilec ni brezposeln“, kot je razumeti iz izpodbijane odločbe, in je že zato izpodbijana odločitev v nasprotju s samimi razpisnimi pogoji.

14. Razpisni pogoji glede list A1 in A2 kot splošni pogoj določajo, da je prosilec upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da so ti pogoji v nasprotju s citiranimi določbami SZ-1 in Pravilnika, saj najemodajalec ne more posebej in samostojno določati splošnih pogojev - te namreč taksativno določa 3. člen Pravilnika - lahko pa bi določil dodatne pogoje, vendar le ob omejitvah iz 4. člena Pravilnika. Ker so torej z javnim razpisom splošni pogoji določeni v nasprotju z določbami SZ-1 in Pravilnika, so s tem nezakoniti.

15. Glede na to, da so zgoraj navedeni z javnim razpisom določeni splošni pogoji nezakoniti že sami po sebi, ker niso v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika, se sodišče posebej z njihovo vsebinsko neustavnostjo ni ukvarjalo, dodaja le, da enako varstvo pravic (22. člen Ustave RS) terja za razlikovanje in dopustno različno obravnavo med npr. prejemniki različnih oblik socialne pomoči utemeljene in argumentirane razloge.

16. Po obrazloženem je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava pri izvedbi javnega razpisa in izdaji izpodbijane odločbe tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) slednjo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem nezakonitih razpisnih pogojev ne bo mogoče uporabiti.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se v upravnem sporu sicer odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, sodišče pa jih je tožeči stranki odmerilo v priglašeni višini 122,40 € in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

19. Stroške je priglasila tudi tožena stranka, te pa je sodišče, ker v postopku ni uspela, zavrnilo.

20. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).