Jedro

Za presojo, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, to je, ali je bil pravni posel sklenjen v skladu s tem zakonom, ni bistveno, ali se sprejem ponudbe ujema z bistvenimi sestavnimi ponudbe, temveč ali se ujema z vsemi sestavinami, ki so vsebovane v ponudbi.

Da je bil v obravnavani zadevi rok za plačilo kupnine sestavina tožnikove ponudbe in s tem kot dodaten pogoj v smislu četrte alineje drugega odstavka 20. člena ZKZ, očitno izhaja iz besedila ponudbe s 30. 1. 2020.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, tako da se odpravita 1. in 3. točka II. točke izreka sklepa in odločbe Upravne enote Ljubljana št. 330-860/2020-12 z dne 13. 7. 2020 ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem se tožba zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Zahtevek stranke z interesom C., d. o. o., za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski upravni organ je s sklepom in odločbo odločil tako, da je s sklepom v skupno obravnavanje združil postopke po zahtevah za odobritev pravnega posla, ki so jih vložil A. A., B. B. in C., d. o. o. (I. točka). Z odločbo (II. točka izreka) je odobril pravni posel na podlagi ponudbe za prodajo gozdnega zemljišča, ki jo je podal tožnik kot prodajalec, in izjave o sprejemu ponudbe, ki jo je podala družba C., d. o. o., (v tem upravnem sporu prizadeta stranka), katere predmet je gozdno zemljišče s parc. št. 1632 k. o. ... za kupnino 45.000,00 evrov s pogojem: nepremičnina se prodaja skupaj z 1/4 deležem nepremičnine parc. št. 1609/9 k. o. ... (stanovanjska stavba št. 139) za skupno ceno 145.000,00 evrov (1. točka II. točke izreka). Odločil je še, da se zavrneta zahtevi za odobritev pravnega posla, ki sta ju vložila B. B. in A. A., ter da stroški postopka niso zaznamovani (2. in 3. točka II. točke izreka).

2. Iz obrazložitve k izpodbijani odločbi (II. točka izreka) izhaja, da je parc. št. 1632 k. o. ... po podatkih GURS 95,7 % gozdno zemljišče in 4,3 % nedoločena raba. Upravni organ ugotavlja, da je upoštevaje pravila o prednostni pravici po desetem odstavku 47. člena Zakona o gozdovih (ZG) med sprejemniki ponudb na prvem mestu prizadeta stranka, ki je lastnica gozdnih zemljišč v k. o. ... Zato je odobril pravni posel, sklenjen s prizadeto stranko, in zavrnil zahtevi za odobritev pravnega posla, ki sta ju vložila B. B. in A. A. 3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim navaja, da ponudnik ne more izključiti vezanosti na ponudbo v razmerju do predkupnih upravičencev ter da je v smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih (predmet in cena) sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe, lahko sklene pogodba za nakup kmetijskega zemljišča. Dodaja, da odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Opozarja, da po drugem odstavku 20. člena ZKZ ponudba lahko vsebuje morebitne druge prodajne pogoje in navaja, da je upravni organ zmotno uporabil 21. člen ZKZ, ker ni upošteval postavljenega roka glede plačila kupnine do 20. 4. 2020. Trdi, da se je ponudba glasila: „Nepremičnina se prodaja skupaj z X deležem nepremičnine 1609/9 k. o. ... (stanovanjska stavba št. 139 z naslovom ...) za skupno ceno 145.000 EUR. Celotna kupnina za obe nepremičnini mora biti plačana najkasneje do 20. 4. 2020.“ Meni, da je z določitvijo roka za plačilo celotne kupnine postavil dodaten pogoj, s čimer je rok za plačilo kupnine postal bistvena sestavina pogodbe, in da je sprejem ponudbe veljaven le, če je sprejeta celotna ponudba, vključno z dodatnimi pogoji. Navaja, da prizadeta stranka ni sprejela celotne ponudbe, saj ni plačala kupnine do 20. 4. 2020. Upravnemu organu očita, da se ni opredelil do njegovih navedb o roku za plačilo kupnine kot bistveni sestavni ponudbe, do navedb o poteku roka in do navedb o odstopu od ponudbe zaradi spremenjenih okoliščin. Uveljavlja, da se izpodbijane odločbe zato tudi ne da preizkusiti. Upravni organ naj bi bil pristranski, saj naj bi slepo sledil navedbam prizadete stranke. Sodišču predlaga, naj izpodbijano prvostopenjsko odločbo v celoti odpravi in ustavi postopek za prodajo gozdnega zemljišča, podrejeno pa naj zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek.

5. Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz drugostopenjske odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tudi prizadeta stranka v odgovoru sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Nasprotuje tožbenemu stališču, da je rok plačila kupnine bistvena sestavina ponudbe, in navaja, da obveznost plačila kupnine nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero je naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Navaja tudi, da se tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni skliceval na to, da naj bi bil rok bistvena sestavina ponudbe.

7. V svoji prvi pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri tožbi. Med drugim navaja, da iz ZKZ ne izhaja, da bi bil pogoj vnaprejšnjega plačila kupnine nedopusten, in da je postavitev pogojev v domeni ponudnika.

8. Prizadeta stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri navedbah iz odgovora na tožbo. Dodaja, da je tožnik v pripravljalni vlogi prvič navedel, da namerava s kupnino financirati nakup stanovanja.

9. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi trdi, da že ves čas postopka zatrjuje, da je rok za plačilo kupnine postavil, ker je s prejeto kupnino nameraval financirati nadaljnji nakup.

10. Pri svojih navedbah sta tožnik in prizadeta stranka vztrajala tudi na naroku za glavno obravnavo in jih dodatno pojasnjevala.

**Dokazni sklep**

11. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine v upravnem spisu zadeve in v naslednje listine v sodnem spisu: odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 18. 11. 2020, odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 13. 7. 2020, pritožbo z dne 28. 7. 2020 in vlogo tožnika z dne 15. 6. 2020. 12. Dokazni predlog za vpogled v potrdilo o plačilu z dne 23. 1. 2020 in potrdilo o plačilu rezervacije z dne 21. 1. 2020 je sodišče zavrnilo kot prepozen, in sicer iz razloga po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Vpogled v obe navedeni listini je namreč tožnik predlagal šele v pripravljalni vlogi z dne 26. 7. 2021, to je po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka za tožbo, ki je potekel 28. 12. 2020. Tožba v upravnem sporu je sodno varstvo pravic in pravnih koristi pravnih subjektov zoper odločitve državnih organov. Zato je za njeno vložitev v prvem odstavku 28. člena ZUS-1 predpisan prekluziven rok. Po presoji sodišča po poteku tega roka tožbe ni več mogoče širiti z navajanjem dejstev in dokazov, ki niso bili navedeni že v pravočasni tožbi, niti tekom upravnega postopka.

13. Poleg tega pa sta navedeni listini, s katerima tožnik dokazuje, da je v ponudbi določen rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju sodbe, nerelevantni za odločitev v obravnavani zadevi. Enako velja za dokazni predlog za zaslišanje tožnika, ki ga je sodišče prav tako zavrnilo zato, ker je nerelevanten za odločitev v obravnavani zadevi.

**K I. točki izreka**

14. Tožba zoper 1. in 3. točko II. točke izreka sklepa in odločbe je utemeljena.

15. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost odločbe o odobritvi pravnega posla za prodajo gozdnega zemljišča po določbah ZKZ in GZ.

16. Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami ureja III. poglavje ZKZ. To poglavje se skladno z enajstim odstavkom 47. člena ZG smiselno uporablja tudi za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov, če ni s tem zakonom določeno drugače. 17. Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, kot ga urejata ZKZ in ZG, je oblika usmerjanja pravnega prometa s tovrstnimi nepremičninami za doseganje ciljev prostorske in okoljske politike ter politike gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Z ZKZ in ZG predpisan postopek prodaje teh zemljišč služi dejanski uveljavitvi predkupnih upravičenj, ki so določena v ZKZ za kmetijska zemljišča in v ZG za gozdna zemljišča. Namen usmerjanja prometa z gozdnimi zemljišči (za kar gre v obravnavnem primeru) je zlasti v zagotavljanju uresničevanje njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij.1

18. Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel, odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek.2 ZKZ v tretjem odstavku 19. členu določa, v katerih primerih se pravni posel ne odobri. Po navedeni določbi ZKZ pa upravni organ ne odobri pravnega posla, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, ali če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ, oziroma (upoštevaje enajsti odstavek 47. člena ZG) če promet ni potekal po postopku in na način, ki jih za promet z gozdnimi zemljišči določa 47. člen ZG, ali če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 47. členu ZG. Gre torej za primere, ko niso izpolnjeni pogoji, ki jih za odobritev določata ZKZ in ZG, ter se nanašajo na situacije, ko pride v poštev predkupno upravičenje in varstvo tega upravičenja. Pri odobritvi pravnega posla upravni organ tako preverja izpolnjenost zgolj teh z ZKZ oziroma ZG predpisanih pogojev za odobritev pravnega posla. Le v tem obsegu gre za upravno zadevo, o kateri je pristojen odločati upravni organ. Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku namreč pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. 19. Kaj drugega ne izhaja niti iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča 1/2012 s 6. 4. 2012. Stališče, da je s tem, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, sklenjen zavezovalni pravni posel (oziroma več takšnih poslov) pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa, in da lahko predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren, s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, namreč ne pomeni, da upravni organ v postopku odobritve pravnega posla presoja tudi obstoj drugih civilnopravnih predpostavk za veljavnost zavezovalnega pravnega posla.3

20. Iz določb III. poglavja ZKZ izhaja, da je predmet odobritve že sklenjen zavezovalni pravni posel. Do sklenitve tega posla pride že s samim sprejemom ponudbe na način, ki je predpisan v navedenem poglavju ZKZ. Da do tega lahko pride, mora ponudba vsebovati vse bistvene sestavine pravnega posla, ki so določene (tudi) v prvih treh alinejah drugega odstavka 20. člena ZKZ.4 Če ponudba teh sestavin ne vsebuje, do sklenitve pravnega posla niti ne more priti, saj niso določene bistvene sestavine pogodbe. V takem primeru upravni organ pravnega posla iz razloga po drugi alineji tretjega odstavka 19. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena ZKZ ne odobri.

21. Po četrti alineji drugega odstavka 20. člena ZKZ pa ponudba lahko vsebuje tudi druge prodajne pogoje. Ta določba v bistvu pomeni, da lahko prodajalec v ponudbi določi tudi druge pogodbene sestavine. Zavezavalni posel, ki je lahko predmet odobritve upravnega organa, je v takem primeru sklenjen le, če kupec sprejeme vse sestavine ponudbe.

22. Pogodba je zgolj na podlagi sprejema ponudbe namreč sklenjena le, če se ponudba in sprejem povsem ujemata. Ujemati pa se morata v bistvenih sestavinah in v tistih nebistvenih sestavinah, ki so (izrecno) vsebovane v ponudbi.5 Če tega ni, ni soglasja volje o vsebini pogodbe, ki jo je v ponudbi določil prodajalec. To še posebej velja v posebej urejenem in formaliziranem postopku oddaje ponudbe in njenega sprejema, kot ga predpisuje ZKZ, v katerem je ponudba na predpisan način in čas javno objavljena ter jo je mogoče sprejeti v prav tako določenem roku in postopku. Pri tej presoji je prav tako pomembno, da je prodajalec v razmerju do predkupnega upravičenca, ki je v predpisanem roku sprejel ponudbo, vezan na svojo ponudbo in od nje ne more odstopiti.

23. Uzakonitev predkupne pravice po ZG in ZKZ nedvomno pomeni poseg v lastninsko pravico. Lastnik je namreč zaradi predkupne pravice omejen pri izbiri kupca.6 Presoja, da je taka ureditev, ki je sicer potrebna zaradi posebne funkcije kmetijskih in gozdnih zemljišč, v skladu z ustavo, da torej ne pomeni prekomernega posega v lastninsko pravico, upošteva, da lastniku ostaja razpolagalno upravičenje. Odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč. Z zakonom predpisan postopek prodaje pa služi dejanski uveljavitvi predkupnega upravičenja.7

24. Predkupna pravica ni pravica kupiti ponujeno zemljišče, ampak pravica, da ga pod enakimi pogoji, kot bi ga kupil kdo drug, kupi predkupni upravičenec.8 Predkupni upravičenec mora zato v sprejemu ponudbe sprejeti vse sestavine ponudbe, tudi nebistvene, ki jih je v prodajalec v ponudbi izrecno določil, kajti le v takem obsegu je prodajalec vezan na svojo ponudbo v razmerju do predkupnega upravičenca. Drugačna razlaga bi pomenila, da je prodajalec prisiljen v prodajo svoje nepremičnine pod drugačnimi pogoji, kot jih je sam predhodno postavil v svoji ponudbi. To pa bi pomenilo nesorazmeren poseg v njegovo lastninsko pravico.

25. Za presojo, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, to je, ali je bil pravni posel sklenjen v skladu s tem zakonom, po povedanem ni bistveno, ali se sprejem ponudbe ujema z bistvenimi sestavnimi ponudbe, temveč ali se ujema z vsemi sestavinami, ki so vsebovane v ponudbi.

26. Da je bil v obravnavani zadevi rok za plačilo kupnine sestavina tožnikove ponudbe in s tem kot dodaten pogoj v smislu četrte alineje drugega odstavka 20. člena ZKZ9, očitno izhaja iz besedila ponudbe s 30. 1. 2020. Tožnik je v njej v rubriki „Drugi dodatni pogoji“ določil, da se gozdno zemljišče prodaja skupaj z deležem na nepremičnini parc. št. 1609/9 k. o. ... (stanovanjska stavba št. 139 z naslovom ...) za skupno ceno 145.000 EUR in da mora biti celotna kupnina za obe nepremičnini plačana najkasneje do 20. 4. 2020. 27. Iz izjave o sprejemu ponudbe prizadete stranke s 27. 2. 2020 izhaja, da ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča sprejema skupaj z navedenim deležem na stavbnem zemljišču, ne ponovi pa ponudbenega določila, ki določa rok za plačilo kupnine. Kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, je tudi upravni organ odobril posel le ob upoštevanju prvega dodatnega pogoja iz ponudbe, to je, da se gozdno zemljišče prodaja skupaj s stanovanjsko stavbo, ne pa tudi v ponudbi določenega roka za plačilo kupnine. To pa pomeni, da se v tem primeru tožnikova ponudba in sprejem ponudbe s strani prizadete stranke ne ujemata, kar pomeni, da promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ. Upravni organ zato v določbah III. poglavja ZKZ ni imel pravne podlage za odobritev pravnega posla s takšno vsebino.

28. Poleg tega tudi iz tretjega odstavka 29. člena OZ izhaja, da se v primeru, ko se ponudba in njen sprejem ne ujemata glede plačila, šteje, da sprejem bistveno spreminja ponudbo, kar posledično pomeni njeno zavrnitev.10

29. Ker v obravnavni zadevi ni odločilno, ali je rok za plačilo bistvena sestavina pogodbe, temveč je pravnopomembno le, da je ta rok izrecna sestavine ponudbe, so očitki prizadete stranke o nedovoljenih tožbenih novotah nepomembni za odločitev. Dejstvo, da je rok za plačilo sestavina ponudbe, pa je tožnik sicer pravočasno uveljavljal že v postopku odobritve pravnega posla v vlogi s 15. 6. 2020 (listina št. 330-860/2020-6 v upravnem spisu) in nato tudi v pritožbi z 28. 7. 2020 (listina št. 330-860/2020-13 v upravnem spisu).

30. Na drugačno presojo ne vpliva ugovor stranke z interesom, da rok za plačilo ne more biti eden izmed pogojev v smislu četrte alineje drugega odstavka 20. člena ZKZ, glede na to, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla in da za to obveznost plačila kupnine še ni mogla nastopiti.

31. Drži sicer, da je v postopku odobritve pravnega posla pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote in da, če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov, med katerim bo samo eden odobren. Vendar pa to ne pomeni, da določitev roka za plačilo kupnine ne spada med pogoje iz četrte alineje drugega odstavka 20. člena ZKZ.

32. V skladu s splošnimi načeli OZ, ki veljajo tudi pri prodaji tovrstnih zemljišč, udeleženci namreč prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo (3. člen OZ). Četrta alineja drugega odstavka 20. člena ZKZ glede drugih prodajnih pogojev ne postavlja nobenih omejitev. Vnaprejšnje plačilo tudi ni nedopustno zgolj zato, ker se ob sprejemu ponudbe ne ve, kdo bo končni kupec kmetijskih zemljišč. Ker je kupnino mogoče položiti tudi pri sodišču, je takšen pogoj v okviru dovoljene dispozicije pogodbenih strank.11 Prizadeta stranka po povedanem ne more uspeti z očitkom, da je rok za plačilo, ki je bil določen v tožnikovi ponudbi in ki se je iztekel približno mesec in pol po izteku roka za sprejem ponudbe, nemogoč.

33. Prizadeta stranka se prav tako neutemeljeno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 369/2010, da obveznost plačila kupnine nastane „šele ob pravnomočnosti sodbe“, saj se ta zadeva nanaša na drugačno dejansko in pravno situacijo od obravnavane. V navedeni zadevi je namreč Vrhovno sodišče obravnavalo primer iz prehodnega obdobja po spremembi sodne prakse, ki jo je čez nekaj mesecev potrdilo s sprejemom načelnega pravnega mnenja, in sicer je sodišče v navedenem primeru odločalo še o tožbi na sklenitev kupoprodajne pogodbe. Poleg tega iz okoliščin zadeve ne izhaja, da bi bili ponudbeni pogoji primerljivi s pogoji v obravnavni zadevi, in zato še manj, da bi bili pogoji, kakršni so v obravnavani zadevi, nedopustni.

34. Prav tako neutemeljeno je sklicevanje prizadete stranke na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1231/2013, saj je tudi v tem primeru pravna in dejanska situacija drugačna od obravnavane. V navajanem primeru je bil namreč rok plačila vezan na odložni pogoj, in sicer, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek v sedmih dneh po tem, ko bo sam prejel plačilo s strani investitorja. V obravnavanem primeru v ponudbi določen rok plačila ni vezan na odložni pogoj. Sodišče pa je že pojasnilo, zakaj za dopustnost ponudbenega določila o roku plačila ni pomembno, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravnega organa.

35. Tudi stališče, da pred odobritvijo pravnega posla s strani upravnega organa obveznost še ni nastala, zaradi česa še ni začel teči rok za izpolnitev, kar pomeni, da ni možna uporaba 107. člena OZ, ki ga je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v sodbi I Cp 1305/2020, ni relevantno za odločitev v tej zadevi, saj tudi iz okoliščin citirane zadeve ne izhaja, da bi bile glede vsebine ponudbe primerljive z obravnavanim primerom.

36. Glede na navedeno je tožba v delu, v katerem je upravni organ odobril pravni posel med tožnikom in prizadeto stranko, utemeljena. Sodišče je zato v tem obsegu in v stroškovnem delu na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo 1. in 3. točko II. točke izreka odločbe in sklepa prvostopenjskega organa ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v navedenem obsegu vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZUS-1 je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

37. Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o stvari tako, da ustavi postopek. Sodišče v sporu polne jurisdikcije sodi le, če so za to izpolnjene predpostavke, predpisane v 65. členu ZUS-1. Da bi bile te predpostavke v tem primeru izpolnjene, tožnik v tožbi ne zatrjuje.

**K II. točki izreka**

38. Tožba zoper 2. točko II. točke izreka sklepa in odločbe ni dovoljena.

39. Tožnik v tožbi predlaga odpravo odločbe v celoti, torej celotne II. točke izreka sklepa in odločbe, tudi v delu, v katerem je bila zahteva za odobritev pravnega posla, ki sta jo vložila B. B. in A. A., zavrnjena.

40. Iz tožbe izhaja, da jo tožnik vlaga zato, ker želi, da do odobritve pravnega posla, na podlagi ponudbe, ki jo je vložil 30. 1. 2020, ne pride. Upravnemu organu v tožbi celo očita, da ni upošteval preklica ponudbe, ki naj bi ga dal 8. 4. 2020 in 23. 6. 2020. Ker si torej tožnik s tožbo prizadeva, da do odobritve pravnega posla ne pride, s tožbo zoper zavrnitev zahtev, ki sta ju za odobritev pravnega posla vložila B. B. in A. A., svojega pravnega položaja ne more spremeniti.

41. Navedeno pomeni, da tožnik ne izkazuje pravovarstvenega interesa za tožbo zoper 2. točko II. točke izreka odločbe. Sodišče je zato tožbo v tem obsegu zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. **K III. in IV. točki izreka**

42. Ker je sodišče tožbi v bistvenem delu ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal odvetnik, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške je toženka dolžna povrniti tožniku v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

43. Stroškovni zahtevek stranke z interesom družbe C., d. o. o., je sodišče zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Gl. prvi odstavek 1. člena v zvezi s 3. členom ZG, ter Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih (ZG-B) - druga obravnava - EPA 1603-IV. 2 Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012. 3 Prim. tudi sodne odločbe Vrhovnega sodišča I Up 76/2019 in X Ips 33/2018 (zlasti tč. 15). 4 Enako izhaja tudi iz že citiranega načelnega pravnega mnenja. 5 Gl. V. Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 2003, str. 209 - 210. 6 Gl. npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 84/2021. 7 Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012. 8 Prim. npr. sodbo Upravnega sodišča I U 837/2017. 9 Pri tem z besedo pogoj ni mišljeno negotovo dejstvo v smislu 59. člena OZ, temveč sestavina pogodbe, ki mora biti sprejeta za to, da je lastnik pripravljen prodati svojo stvar. 10 Prim. sodne odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1458/2013 in Upravnega sodišča I U 268/2011 11 Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 970/2010.