Jedro

Določbe o roku prilagoditve obstoječih obratov določbam Pravilnika o ravnanju z živilskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva veljajo le za tiste obrate, ki so že bili registrirani, in ne morejo veljati za tiste, za katere se šele vlaga zahteva za registracijo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 5. 2003. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju VURS) z dne 18. 2. 2003, s katero je prvostopni upravni organ odločil, da obrat za proizvodnjo hrane za male živali tožeče stranke v ... ne izpolnjuje predpisanih pogojev za registracijo za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke in razlogi za njeno odločitev. Sklicuje se na določbe drugega odstavka 31. člena Zakona o veterinarstvu - ZVet-1 (Ur. l. RS, št. 33/2001), 33. člen Pravilnika o ravnanju z živilskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva (Ur.l. RS, št. 117/2002, v nadaljevanju Pravilnik 2002) in na Pravilnik o načinu neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora ter pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti in oprema za zbiranje, neškodljivo odstranjevanje in ugotavljanje pogina ter prevozna sredstva za prevoz živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora (Ur.l. SFRJ, št. 53/89, v nadaljevanju Pravilnik 1989).

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po njenem mnenju bi morala biti v obravnavani zadevi izdana „ugodna“ odločba. Upoštevati bi bilo treba Pravilnik/02, ki omogoča obstoječim obratom, da se prilagodijo najpozneje do 31. 12. 2003. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo ter ugodi njenemu zahtevku.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je oprlo svojo odločitev tudi sodišče prve stopnje in na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali zadevni obrat izpolnjuje pogoje za registracijo za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem. Po ZVet-1 se v register živilskih in drugih obratov pri VURS vpišejo le obrati, ki izpolnjujejo pogoje (prvi odstavek 30. člena). ZVet-1 v določbah petega odstavka 31. člena določa, da po prejemu zahtevka za registracijo obratov iz 30. člena tega zakona, direktor območnega urada VURS imenuje komisijo za pregled obrata in na podlagi mnenja te komisije izda odločbo o izpolnjevanju pogojev. Pogoje določa Pravilnik 2002 (izdan na podlagi osmega odstavka 43. in drugega odstavka 44. člena ZVet-1), ki je veljal v času odločanja prvostopnega organa.

10. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih, je bila za pregled in oceno stanja v zadevnem obratu na podlagi 30. in 31. člena ZVet-1 imenovana komisija, ki je pri pregledu obrata ugotovila (zapisnik z dne 29. 1. 2003), da obrat ne izpolnjuje predpisanih pogojev za registracijo. Mnenje komisije je bilo, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZVet-1, podlaga za izdajo prvostopenjske odločbe. Glede na navedeno, očitki revizije, da v tej zadevi materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, niso utemeljeni.

11. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je upravni organ izpolnjevanje predpisanih pogojev za registracijo pravilno presojal, upoštevaje Pravilnik (2002), ki je pričel veljati 1. 1. 2003. V upravnem sporu se presoja zakonitost upravne odločbe glede na dejansko in pravno stanje v času odločanja upravnega organa. Zato Vrhovno sodišče kot neutemeljen zavrača revizijski ugovor, da bi bilo treba obrat registrirati na podlagi ugotavljanja pogojev iz Pravilnika/89 ter tožniku omogočiti prilagoditev obrata novim predpisom v roku (do 31. 12. 2003), navedenem v prehodnih določbah Pravilnika (2002). Iz prehodnih določb Pravilnika (2002) ne izhaja, da bi bila veljavnost Pravilnika (1989) podaljšana, določbe o roku prilagoditve obstoječih obratov določbam Pravilnika (2002) pa tudi sicer veljajo le za tiste obrate, ki so že bili registrirani, in ne morejo veljati za tiste, za katere se šele vlaga zahteva za registracijo, kot je bilo v obravnavanem primeru.

12. Po določbah drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.