Jedro

V primeru, ko predlaga upnik začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve po tretjem odst. 270. čl. ZIZ, po katerem ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, odločba o zavrnitvi predloga pa o tem nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. in 366. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ. Odločbe se namreč v tem delu ne da preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo ugovoru tožene stranke in izdani sklep o začasni odredbi z dne 26.7.1999, s katerim so bila blokirana sredstva tožene stranke na njenem žiro računu do višine 19,765.191,90 SIT, razveljavilo. Tožeči stranki je še naložilo, da povrne toženi stranki stroške v zvezi z obravnavanjem ugovora zoper začasno odredbo v višini 96.466,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.8.1999 dalje do plačila.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki opozarja, da prvostopno sodišče ni obrazložilo odločitve glede na tudi uveljavljani tretji odst. 270. čl. ZIZ. Sicer pa ravnanje tožene stranke kaže, da je predlagana začasna odredba utemeljena (po drugem odst. 270. čl. ZIZ).

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila (po pooblaščencih).

Vztrajala je, da tožeča stranka ni dokazala pogojev za izdajo začasne odredbe, ki so potrebni po drugem odst. 270. čl. ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je očitno prezrlo, da je tožeča stranka že po izdani začasni odredbi v svojem pripravljalnem spisu, datiranem z dnem 17.8.1999, v zvezi z uveljavljano denarno terjatvijo utemeljevala izdajo začasne odredbe ne le po prvem in drugem odst. 270. čl. ZIZ, temveč tudi po tretjem odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. O tem razlogu, ki mu je tožena stranka sicer na naroku dne 25.8.1999 izrecno ugovarjala, izpodbijani sklep nima razlogov. Zato v tem delu odločitve prvostopnega sodišča ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. in 366. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ. Že iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti razveljaviti (po prvem odst. 354. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ) in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovnem postopku bo tako moralo prvostopno sodišče obrazložiti svojo odločitev glede začasne odredbe tudi po tretjem odst. 270. čl. ZIZ.

Glede na razveljavitev izpodbijanega sklepa se odločitev o stroških pritožbenega odgovora, ki jih je uveljavljala tožena stranka, pridrži za končno odločbo. Sicer pa odgovor na pritožbo zoper sklep po določbi 366. čl. ZPP/99 niti ni predviden.