Jedro

Izreka, ki je sam s seboj v nasprotju, ni mogoče preizkusiti. Zato pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dodatno, ker je izrek tudi v nasprotju z razlogi sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo 1. točko dokončne odločbe tožene stranke št. ... dne 27. 5. 2019 in 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 3. 2018. Hkrati je odločilo, da v ostalem delu ostane odločba nespremenjena (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2019 v 1. točki.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot izhaja iz obrazložitve, pa tudi zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP. Povzema ugotovitve sodišča prve stopnje in meni, da njegovo stališče glede vračila štipendije ni pravilno. Uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), ker izrek sodbe ni logičen in je sam s seboj v nasprotju. Sodba pa ima tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, v nasprotju z izrekom pa je tudi obrazložitev sodbe.

5. Sodišče prve stopnje je namreč najprej s I. točko izreka odpravilo 1. točko dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2019 in 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 3. 2018. Potem pa je z II. točko izreka zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2019 v 1. točki.

6. Tako je prišlo do nasprotja v samem izreku, saj je sodišče prve stopnje najprej dokončno odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2019 v 1. točki odpravilo, nato pa je z II. točko izreka tožbeni zahtevek na odpravo 1. točke citirane odločbe z dne 27. 5. 2019, to je v delu, ki ga je z I. točko izreka že odpravilo, zavrnilo.

7. Takšnega izreka, ki je sam s seboj v nasprotju, ni mogoče preizkusiti. Zato pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dodatno, ker je izrek tudi v nasprotju z razlogi sodbe.

8. V obrazložitvi (točka 14) je sodišče prve stopnje navedlo, da je odločbo toženca z dne 27. 5. 2019 odpravilo v 1. točki izreka, v II. točki izreka pa odločbo Centra za socialno delo z dne 16. 5. 2018 in da v ostalem ostane odločba nespremenjena. V delu, ki se nanaša na odpravo odločbe toženca z dne 13. 6. 2019 pa je v II. točki izreka zavrnilo.

9. V obrazložitvi sodbe torej sodišče prve stopnje navede, da je odpravilo odločbo toženca z dne 27. 5. 2019 v I. točki izreka, v zvezi z odpravo 2. točke v izreku navedene odločbe Centra za socialno delo z dne 9. 3. 2018, pa ne navede te odločbe, temveč odpravo povsem druge odločbe centra za socialno delo, to je odločbe z dne 16. 5. 2018. Obrazložitev tako ni v skladu niti z II. točko izreka, prav tako pa ni v skladu z listinsko dokumentacijo, saj je sodišče navedlo, da je zavrnilo odpravo odločbe toženca z dne 13. 6. 2019 v II. točki, pri čemer nobene od citiranih odločb z dne 16. 5. 2018 in z dne 13. 6. 2019 med listinsko dokumentacijo sploh ni.

10. Ker je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ta pa ima za posledico razveljavitev sodbe, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 354. člena ZPP toženčevi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo pritožbe.

11. V ponovljenem postopku bo sodišče odpravilo ugotovljena nasprotja in pomanjkljivosti ter odločilo o tožbenem zahtevku tako, da bo izrek jasen in ne sam s seboj v nasprotju. Sodbo bo nato obrazložilo ustrezno ter skladno z izrekom in navedlo tiste odločbe, v katere bo kakorkoli poseglo in se dejansko nahajajo med listinsko dokumentacijo.

12. Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo zaradi tega, ker obstajajo nejasnosti in nasprotja v izreku in dodatno zaradi več nejasnosti v sami obrazložitvi sodbe, upoštevalo pa je tudi predlog tožene stranke v pritožbi. Poleg navedenega je pritožbeno sodišče opravilo test sorazmernosti med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj ponovitev sojenja predstavlja odpravo ugotovljenih nejasnosti in nasprotij, brez dodatnega obširnega dokaznega postopka.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.