Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 15/2012

ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.15.2012 Civilni oddelek

dokaz z izvedencem presumpcija umika predloga odškodnina zaradi vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Višje sodišče v Ljubljani
11. julij 2012

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je predlog predlagatelja štelo za umaknjenega zaradi neplačila predujma za izvedenca. Pritožnik je trdil, da je mogoče odločiti brez izvedeniškega mnenja na podlagi listinskih dokazov. Sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem, in da ni bilo zakonske podlage za umik predloga.
  • Umik predloga v nepravdnem postopkuAli se šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen, če predlagatelj ne založi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem?
  • Potreba po izvedencu v nepravdnem postopkuKdaj je potrebno izvesti dokaz z izvedencem v nepravdnem postopku?
  • Obveznost sodišča za poziv predlagateljuAli je sodišče prve stopnje dolžno ponovno pozvati predlagatelja, da založi predujem?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V nepravdnem postopku se na podlagi 36. člena ZNP šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen le v primeru, kadar sodišče ne more odločiti o predlogu, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza. Navedeno zakonsko določbo je moč uporabiti izjemoma in to v primerih, ko zakon izrecno določa izvedbo dokaza z izvedencem (mejni spor) oziroma, ko nepravdnega postopka brez izvedenca ni mogoče izvesti, tudi ne ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja štelo za umaknjenega in nepravdni postopek ustavilo, ker predlagatelj v roku, ki mu ga je naložilo sodišče prve stopnje, ni založil predujma za izvedenca, zato je na podlagi 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (1) štelo, da je predlagatelj predlog umaknil. 2. Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) v zvezi s 37. členom ZNP. V pritožbi navaja, da Zakon o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (3) v 8. členu določa, da lahko vlagatelj zahtevka dokazuje obstoj pravice do vračila vlaganj ter vrednost pravnega posla, vloženega dela in materiala z listinami, ki dokazujejo pravni posel, z računi in drugimi verodostojnimi listinami ali dokumenti. V primeru nepopolnih podatkov državnemu pravobranilcu poda mnenje sodni izvedenec ali sodni cenilec, čigar stroške krije Slovenska odškodninska družba d.d. Iz dopisa T. S. d.d. izhaja, da je del obstoječega omrežja tudi omrežje, ki je predmet naslovnega postopka, nasprotna udeleženka pa ni substancirano zanikala izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja. Prvo sodišče v sklepu ni pojasnilo, zakaj je bi bilo treba v zadevi postaviti izvedenca. Prvo sodišče bi moralo pred postavitvijo izvedenca oceniti izvedene dokaze in šele nato zaključiti, ali se zadeva lahko reši, ne da bi bi se izvedel dokaz z izvedencem. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe 108. člena ZPP predlagatelja pozvati na dopolnitev oziroma predlagatelju posredovati ponoven poziv na plačilo predujma.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V nepravdnem postopku se na podlagi 36. člena ZNP šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen le v primeru, kadar sodišče ne more odločiti o predlogu, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza. Navedeno zakonsko določbo je moč uporabiti izjemoma in to v primerih, ko zakon izrecno določa izvedbo dokaza z izvedencem (mejni spor) oziroma, ko nepravdnega postopka brez izvedenca ni mogoče izvesti, tudi ne ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu.

5. Predlagatelj je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je investiral v izgradnjo in napeljavo javnega telekomunikacijskega omrežja na 56 področjih, znotraj območja Mestne občine Ljubljana. Predlagatelj je še zatrjeval, da so območja, višina vlaganj, datumi in izvajalci razvidni iz priloženih finančnih kartic, ki so ožigosane in potrjene s strani odgovorne osebe. V pritožbi pa predlagatelj zatrjuje, da je o njegovem predlogu moč odločiti brez izvedeniškega mnenja (4), na podlagi listinskih dokazov in zaslišanja prič. ZVVJTO ne daje zakonske podlage, da se šteje predlog predlagatelja za umaknjenega, če predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedenca. V postopku bo zato treba odločiti brez izvedeniškega mnenja po pravilih dokaznega bremena in pri tem upoštevati trditveno podlago in dokaze, ki sta jih predlagali udeleženki postopka.

6. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo ponovno pozvati predlagatelja da založi predujem, saj za to ni zakonske podlage. Sodišče prve stopnje je predlagatelju dalo primerni rok za plačilo predujma, hkrati ga je opozorilo na posledice iz 36. člena ZNP, v kolikor predujma ne bo plačal, podrobno so mu bili pojasnjeni razlogi zaradi katerih je izvedba dokaza z izvedencem potrebna (285. člen ZPP), zato dodatni pozivi niso bili potrebni.

7. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

(1) V nadaljevanju ZNP.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju ZVVJTO.

(4) Čeprav je v predlogu podal dokazni predlog za postavitev izvedenca tako glede dokazovanja temelja kot glede višine, ob tem, da ga je sodišče prve stopnje na naroku dne 7. 10. 2011 posebej opozorilo, da iz listinske dokumentacije ni razvidno, za katera omrežja se predlog za določitev odškodnine nanaša.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia