5. 2. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirka Košiča, Ljubljana, ki ga zastopa Alexander von Thurn Taxis, Ljubljana, na seji 5. februarja 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b., 17/08 in 21/08 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki ureja določitev uklonilnega zapora storilcu, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 2. in 8. členom Ustave ter z 2., s 3., 5., 6. in z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Uveljavlja tudi neskladje izpodbijane določbe s prvim členom Protokola št. 4 k EKČP. Navaja, da izpodbijana določba neposredno posega v njegove pravice. Pojasnjuje, da ga je Okrajno sodišče v Ljubljani pozvalo, naj nastopi uklonilni zapor, ker globa ni bila plačana, in da globe ne more plačati, saj bi bilo sicer ogroženo njegovo preživljanje. Prilaga poziv Okrajnega sodišča v Ljubljani za nastop uklonilnega zapora. Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijane zakonske določbe.

2.Pooblaščenec pobudnika je pobudo dopolnil z vlogama z dne 26. 3. 2008 in 16. 10. 2008. Z vlogami z dne 26. 3. 2008, 29. 7. 2008 in 16. 10. 2008 (ki vsebuje tudi predlog za prepoved objave podatkov) je zahteval izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik že v postopku pred pristojnimi sodišči uveljavljati trditve o domnevni neustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru. Ustavno sodišče bi pobudniku pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve lahko priznalo le, če bi izkazal, da je zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora izčrpal vsa pravna sredstva, vključno z vložitvijo ustavne pritožbe. Ker tega ni izkazal, ni podan pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je v sklepu št. Up-3427/07, U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008 ugotovilo, da je pooblaščenec pobudnika z vlaganjem očitno neutemeljenih zahtev za izločitev sodnikov zlorabil pravico zahtevati izločitev sodnika Ustavnega sodišča iz prvega odstavka 33. člena ZUstS, saj jo je uveljavljal le na videz. Ustavno sodišče je vloge, ki so imele le zunanji videz zahtev za izločitev, kot nedopustne zavrglo, v obrazložitvi pa zapisalo, da na vsebinsko sorodne vloge (ponavljajoče se očitno neutemeljene zahteve za izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča in na predloge za prepoved objave podatkov), za katere bo presodilo, da pomenijo zlorabo pravic, v prihodnje ne bo več odgovarjalo. To velja tudi za enakovrstne predloge v obravnavanem primeru.

6.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-3314/07 z dne 15. 1. 2008 denarno kaznovalo pooblaščenca pobudnika, ker je v ustavni pritožbi izražal številne negativne vrednostne ocene, ki so glede na njihovo vsebino, intenzivnost in ostrino očitno presegale mejo ostre, a še sprejemljive kritike, ki bi bila stvarno povezana z vsebino ustavne pritožbe. Kljub temu, da je bil pooblaščenec pobudnika že kaznovan, je nadaljeval s podajanjem številnih pavšalnih negativnih vrednostnih ocen. Tako je v dopolnitvi pobude z dne 26. 3. 2008 med drugim navedel, da bo Ustavno sodišče "iz neobjektivnih razlogov" odločilo v škodo stranke, da so "neobjektivni sodniki" sprejeli generalno stališče, da bodo "iz principa" zavrgli vse bodoče pritožbe in pobude pooblaščenca pobudnika, da so pravne službe in pisci zakonov "absolutno nesposobni in 80% sestavljeni od ženskih oseb" in da "sodniki poročevalci ženskega rodu ugotovitve zapisujejo posebno žaljivo in neobjektivno". V dopolnitvi pobude z dne 16. 10. 2008 je Republiko Slovenijo označil za "koruptno, nepravdno ter cigansko državo" ter izražal negativne vrednostne sodbe o strokovnjakih na Pravni fakulteti.

7.Z vlaganjem vlog z navedeno vsebino si pooblaščenec pobudnika ni prizadeval doseči ustavnopravnega varstva, temveč je vlogi izrabil za izražanje negativnih vrednostnih sodb in žalitev. Dopolnitvi pobude z dne 26. 3. 2008 in 16. 10. 2008 pomenita dejansko le provokacijo in s tem navidezno uveljavljanje pravnega varstva. Ker je pooblaščenec pobudnika z njima zlorabil procesne pravice, ju ni mogoče upoštevati.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik