Jedro

Tožnik je s prevzemanjem in prerazporejanjem ostalih del, ki niso bila nujna, ter zavračanjem izvajanja del po odredbi nadrejenih delavcev ali drugih stalnih naročnikov, za katere tako določi delodajalec, ravnal v nasprotju z določbami 31. in 32. člena ZDR.

Brezpredmetne so revizijske navedbe, da je predpostavljena delavka tožnika udarila in da se je delavce na delovnem mestu pri toženi stranki fizično napadalo in maltretiralo.

Tožnik bi v zvezi s tem od delodajalca lahko zahteval odpravo kršitev in v primeru, da mu je zaradi tega nastala škoda, tudi odškodnino, ne more pa to vplivati na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku podana zato, ker dela ni opravljal vestno in ni upošteval zahtev in navodil delodajalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 9. 2006, ki jo je tožniku izdala tožena stranka, nezakonita. Posledično je zavrnilo tudi ugotovitveni zahtevek, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, reintegracijski zahtevek ter zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji je tožnik vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navajal je, da na podlagi izvedenih dokazov obstaja nasprotje med izpovedbo prič in obrazložitvijo izpodbijane sodbe. Iz dokaznega postopka izhaja, da je predpostavljena delavka tožnika dvakrat udarila, zaradi česar je s strani delodajalca prišlo do kršitve pogodbe o zaposlitvi, izpodbijana odpoved pa je že iz tega razloga nezakonita. V kolikor obstajajo pogoji za to, da je delavec na delovnem mestu šikaniran in se pogodba o zaposlitvi s strani delavca ne izvaja, ne gre za zakonske razloge izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ampak nasprotno, obstajajo pogoji za izredno odpoved s strani delavca na podlagi določil 1. in 6. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR. Delodajalec mora biti toleranten do delavcev, ne pa da so delavci tolerantni do nasilja na delovnem mestu in izvajanja številnih naročil mimo običajnih pravil, saj se delovna opravila in naloge opravljajo izključno tako, kakor so zapisana v dnevnem delovnem zvezku delodajalca, pogodbeni partner delodajalca pa si v proizvodnji ne more dovoliti odrejati delo. Izpodbijana sodba se v odločilnih razlogih ne da preizkusiti, saj je več kot evidentno, da se je delavce na delovnem mestu pri toženi stranki fizično napadalo in maltretiralo, kar predstavlja grob poseg v osebnostno pravico delavca iz delovnega razmerja. Med opustitvijo ene škatle nepocinkanih objemk in ne nastalo posledico pri poslovnemu partnerju delodajalca, pa tudi ni vzročne zveze, saj je bila namesto ob 8. uri naslednjega dne, to je 31. 8. 2006, škatla objemk dostavljena ob približno 11. uri. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/2004) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato ni mogoče upoštevati vseh tistih navedb v reviziji, iz katerih izhaja le, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča. Za ta nedovoljen revizijski razlog gre tudi pri revizijskih navedbah o nasprotju med izpovedbami prič in obrazložitvijo izpodbijane sodbe. Tudi te navedbe namreč po vsebini nasprotujejo le ugotovljenemu dejanskemu stanju, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

8. Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne opredeli v smislu določb ZPP, je pa iz revizijskih navedb, da se izpodbijane sodbe v odločilnih razlogih ne da preizkusiti, razvidno, da sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeni očitek, ki bi sicer lahko predstavljal upošteven revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. alineje prvega odstavka 370. člena ZPP, pa ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je svojo določitev v izpodbijani sodbi jasno in prepričljivo obrazložilo, v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pa je presodilo tudi vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Iz izpodbijane sodbe je jasno razvidno, da se je sodišče s tožnikovimi pritožbenimi navedbami, da je bil s strani tožene stranke šikaniran, seznanilo in jih v okviru preizkusa sodbe sodišča prve stopnje tudi obravnavalo. Argumentacija v sodbi sodišča druge stopnje zadeva tisto, kar je za zadevo ključnega pomena, in pomeni ustrezen pritožbeni preizkus sodbe sodišča prve stopnje. Posledično tudi ni mogoče govoriti o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, kar določa drugi odstavek 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - ZDR). V povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR to pomeni, da mora biti (ob navedeni obliki krivde) hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po obsegu, intenzivnosti, pomenu in po drugih okoliščinah takšna, da je izredna odpoved utemeljena.

11. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil tožnik kot delavec v galvaniki pri toženi stranki zaposlen za določen čas od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006, dne 13. 9. 2006 pa mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je bil v tem, da je dne 30. 8. 2006 tožnik direktorici poslovnega partnerja tožene stranke odklonil delo, označeno kot nujno, in naročenih polizdelkov kasneje tudi ni obdelal, obdelal pa je tiste polizdelke, za katere je naročnica navedla, da jih ne rabi nujno. Tožnik dela ni opravil po odredbi delodajalca oz. ustaljenem načinu naročanja, temveč si je vzel pravico presoje, katera dela bo kritičnega dne opravil. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. S takšnim zaključkom revizijsko sodišče soglaša. Tožnik je s prevzemanjem in prerazporejanjem ostalih del, ki niso bila nujna, ter zavračanjem izvajanja del po odredbi nadrejenih delavcev ali drugih stalnih naročnikov, za katere tako določi delodajalec, ravnal v nasprotju z določbami 31. in 32. člena ZDR. Dela namreč ni opravljal vestno niti ni upošteval zahtev in navodil delodajalca.

12. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je šlo v predmetni zadevi za naročanje mimo običajnih pravil in da pogodbeni partner delodajalca tožniku ne more odrejati dela. Iz dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, namreč izhaja, da je pri toženi stranki naročanje potekalo tudi na tak način, čeprav ne pogosto, delavci tožene stranke pa so bili tudi seznanjeni, da so določena naročila direktorice poslovnega partnerja tožene stranke nujna in da jih je potrebno opraviti prednostno.

13. Tožniku je bila dokazana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na naravo in težo očitane kršitve in ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge in prve stopnje, da je podan tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR in da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tožnik je s svojim ravnanjem pokazal neodgovoren odnos do tožene stranke in do izpolnjevanja delovnih obveznosti, zaradi česar je med pravdnima strankama porušeno zaupanje. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa je bil na strani tožnika ugotovljen tudi neprimeren oziroma konflikten odnos do vodje proizvodnje ter nevarnost, da bi tožnik kršitve ponavljal. 14. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je bil tožnik na delovnem mestu šikaniran in da je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Šikana pomeni namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti oziroma gre pri njej v pravnem smislu za nedopustno, protizakonito izvrševanje pravic in z namenom povzročiti drugemu škodo. O šikani bi bilo tako mogoče govoriti le, če bi delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadel (oškodoval) njegove pravice in koristi. Ker je bila tožniku dokazana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ni mogoče govoriti o tem, da je bila pogodba o zaposlitvi tožniku odpovedana zlonamerno ali brez prave osnove. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da dokazni postopek ni pokazal, da bi tožena stranka tožnika šikanirala.

15. Revizijsko sodišče še dodaja, da pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za ugotavljanje delavčeve odškodninske odgovornosti, zato so brez pomena revizijske navedbe, da poslovnemu partnerju tožene stranke oziroma toženi stranki ni nastala škoda ter da med tožnikovo opustitvijo in zatrjevano škodo tudi ni podana vzročna zveza.

Prav tako so brezpredmetne tudi revizijske navedbe, da je predpostavljena delavka tožnika udarila in da se je delavce na delovnem mestu pri toženi stranki fizično napadalo in maltretiralo.

Tožnik bi v zvezi s tem od delodajalca lahko zahteval odpravo kršitev in v primeru, da mu je zaradi tega nastala škoda, tudi odškodnino, ne more pa to vplivati na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku odpovedana iz razloga, ker dela ni opravljal vestno in ni upošteval zahtev in navodil delodajalca.

16. Ker so revizijski očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka neutemeljeni, materialno pravo pa je bi lo glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.