Jedro

Ni res, da je tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov le v primeru, če gre dejansko za umik tožbe, torej za aktivno ravnanje tožeče stranke, ne pa tudi, kadar gre za presumiran umik tožbe, h kateremu sta prispevali s svojim nepristopom na narok obe pravdni stranki, torej je umik tožbe tudi posledica neaktivnosti tožene stranke v postopku. ZPP v določbah o povračilu stroškov postopka ne razlikuje situacije, ko je prišlo do izrecnega umika tožbe od situacije, ko je do njega prišlo na podlagi zakonske presumpcije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki naložilo, da mora v roku 15 dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 555,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo sklepa z zavrnitvijo predloga tožene stranke za povračilo stroškov postopka, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je stališče pritožnika, da je tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov le v primeru, če gre dejansko za umik tožbe, torej za aktivno ravnanje tožeče stranke, ne pa tudi, kadar gre za presumiran umik tožbe, h kateremu sta prispevali s svojim nepristopom na narok obe pravdni stranki, torej je umik tožbe tudi posledica neaktivnosti tožene stranke v postopku. Pritožbeno sodišče s takim stališčem ne soglaša, saj bi posledico nepristopa obeh pravdnih strank na narok, ki je v presumpiranem umiku tožbe, tožeča stranka lahko preprečila z udeležbo na naroku. Sicer pa ZPP v določbah o povračilu stroškov postopka ne razlikuje situacije, ko je prišlo do izrecnega umika tožbe od situacije, ko je do njega prišlo na podlagi zakonske presumpcije. Po presoji pritožbenega sodišča je zato prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep ob ugotovitvi, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve izpolnitve tožbenega zahtevka, pravilno oprlo na prvi odstavek 158. člena ZPP.

6. Protispisna je tudi pritožbena trditev, da toženi stranki stroški nagrade za narok ne gredo, ker do izvedbe naroka ni prišlo. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 7. 6. 2012 (list.št. 24 do 25), je bil narok tega dne opravljen v navzočnosti obeh pravdnih strank, nato pa preložen. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno toženi stranki priznalo tudi stroške nagrade za narok.

7. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi dostavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. V postopku s pritožbo zoper sklep se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na pritožbo (prvi odstavek 366. člena ZPP), razen v primeru, če gre za sklep o stroških postopka in vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800,00 EUR (7. alineja drugega odstavka 366. člena ZPP), za tako situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Ker torej v ZPP odgovor na pritožbo zoper predmetni sklep ni predviden, je zaključiti, da stroški odgovora na pritožbo zoper tak sklep niso potrebni stroški postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih je dolžna tožena stranka kriti sama.