Jedro

Akt toženke, s katerim izbira zakupnika v primeru, da meni, da so vsi prejemniki ponudbe izenačeni glede na določbe ZKZ o prednostnih upravičencih, ne pomeni izdaje upravnega akta, oblastnega ravnanja, temveč ravnanje lastnika (toženka upravlja kmetijska zemljišča v imenu in na račun Republike Slovenije), ki ga je šteti kot akt poslovanja, oblikovanje soglasij, usklajevanje mnenj in podobno, kar sodišče v upravnem sporu ne presoja, saj gre za neoblastno razpolaganje s premoženjem.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim obvestilom o izboru zakupnika z dne 22. 4. 2021 obvestila tožnika o nedodelitvi zemljišč v zakup. Ponudba za oddajo kmetije kot celote, je bila nabita na oglasni deski Upravne enote Ptuj od 11. 2. 2021 do 13. 3. 2021. Navedla je še, da se isto obvestilo za izbranega ponudnika šteje kot obvestilo o dodelitvi, ta pa je bil izbran, ker je predložil boljši 10-letni poslovni načrt upravljanja s kmetijo.

2. Tožnik je v skladu s četrtim odstavkom 8. člena Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč podal zoper obvestilo ugovor, ki ga je toženka v skladu s petim odstavkom 11. člena Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč zavrnila in odločila, da se odločitev posreduje krajevno pristojnemu delavcu območne izpostave, ki preostale sprejemnike ponudbe obvesti o zavrnitvi ugovora in nadaljevanju postopka izbire najugodnejšega ponudnika. V zvezi z navedbo o nepopolnosti izjave o sprejemu ponudbe A. A. je navedla, da je ta 10-letni poslovni načrt upravljanja s kmetijo podal v odprtem roku za sprejem ponudbe neposredno toženki, glede neobrazloženosti boljše ponudbe pa je naredila primerjavo.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je iz objavljene ponudbe za oddajo kmetije kot celote v zakup izhajalo, da mora sprejemnik ponudbe za zakup hkrati z izjavo o sprejemu ponudbe predložiti desetletni poslovni načrt upravljanja s kmetijo, ki ga priglasitelj A. A. ni priložil. Toženka te kršitve ni upoštevala, gre pa za bistveno pomanjkljivost, zaradi katere je bila sama izjava o sprejemu ponudbe nepopolna ter bi morala biti zavržena. Toženka tudi ni podala razlogov, zakaj je 10-letni poslovni načrt A. A. boljši. Prav tako pa iz javno dostopnih dokumentov ni moč najti definicije pojma boljši 10-letni poslovni načrt. Poslovni model kmetije ... izbranega zakupnika A. A. je od leta 2006 do leta 2021 pripeljal do propada kmetije ... in prodaje vseh nepremičnin kmetijskega gospodarstva na dražbi in dolga v višini 442.935,82 EUR s pripadki. Z navedenim je bila toženka nedvoumno seznanjena, saj je prav ona na dražbi kupila nepremičnine, ki jih sedaj daje v zakup A. A. Poslovni načrt A. A., ki temelji na istem poslovnem modelu, na podlagi katerega je izbrani zakupnik praktično bankrotiral, ne more biti boljši od tožnikovega poslovnega načrta, ki temelji na ekološki prosti reji, manjšem ogličnem odtisu in skladnosti z vsemi evropskimi smernicami razvoja kmetijstva v prihodnosti. Predlaga odpravo obvestila in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Hkrati s tožbo pa tožnik predlaga, da sodišče odloži izvršitev obvestila o sklenitvi pogodbe do izdaje pravnomočne odločbe. Povzema določbo drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in navaja, da je javna korist nedvomno prizadeta zaradi odločitve toženke z izbiro zakupnika A. A., saj se bo onesnaževanje okolja in ogrožanje javnega zdravja s strani izbranega zakupnika nadaljevalo, škoda, ki dnevno nastaja okolju in okoliškim ljudem na njihovem zdravju, pa je iz dneva v dan večja. Prav tako pa bi z izvršitvijo obvestila nastala dodatna težko popravljiva škoda tožniku, poleg že nastale škode, in sicer tako s finančnega vidika kot tudi z vidika kršenja ustavnih pravic.

5. Toženka na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, poslala pa je spis, ki ga je v zvezi z izborom zakupnika vodila.

6. Tožnik je, pozvan, da se opredeli, zakaj šteje, da je izpodbijano obvestilo upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, navedel, da je obvestilo dokončen upravni akt, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice. Gre za javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je toženka odločila o tožnikovi pravici. Po stališču pravne teorije upravni akt ne pomeni zgolj upravne odločbe, temveč tudi druge oblike odločitev nosilcev upravne funkcije, ki posegajo v pravni položaj posameznika. Akt je izdala toženka, ki je skladno s 3. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS pravna oseba, ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode.

**K točki I:**

7. Tožba ni dovoljena.

8. V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

9. V upravnem sporu je torej mogoče izpodbijati le tiste upravne akte, ki izpolnjujejo formalne in materialne pogoje za pojem upravnega akta, kot ga definira ZUS-1, druge akte pa le, če tako določa zakon. Upravni akt je pravni pojem, ki je za potrebe upravnega spora izrecno definiran v 2. členu ZUS-1 in se razlikuje od pojma upravne odločbe (akta, izdanega v upravnem postopku).

10. V tem upravnem sporu izpodbijano obvestilo, s katerim toženka tožnika obvešča, da je izbrala A. A. za zakupnika zemljišč, skladno s Pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Svet sklada 9. 7. 2019 in 14. 1. 2020, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. 11. Postopke v zvezi s prodajo in zakupom kmetijskih zemljišč določa Zakon o kmetijskih zemljiščih - ZKZ (27. člen ZKZ določa, da se določbe 19. - 24. člena ZKZ, razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 23. člena ZKZ, smiselno uporabljajo tudi za zakup). V 20. in 21. členu ZKZ je urejena ponudba in sprejem ponudbe in v zvezi s tem postopkom obvestilna dolžnost upravne enote, kdo je sprejel ponudbo. V tretjem odstavku 21. člena ZKZ pa je določeno, da ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Pravni posel, sklenjen pod odložnim pogojem, mora upravna enota odobriti v skladu z 22. členom ZKZ, tako v primeru prodaje kot zakupa kmetijskega zemljišča, pri čemer je v zvezi z zakupom upravna enota dolžna upoštevati prednostno pravico upravičencev, kot določa 27. člen ZKZ. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ). Zadnje naveden postopek upravne enote, ki se začne z vlogo fizične ali pravne osebe za odobritev pravnega posla (prvi odstavek 22. člena ZKZ) je upravna stvar v smislu drugega odstavka 2. člena ZUP, v katerem se izdaja upravna odločba, katero se presoja v upravnem sporu. Postopek, ki ga upravna enota izvede, ko dobi ponudbo (prodajalca ali zakupodajalca), se ne konča z upravnim aktom v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj upravna enota z obvestilom iz drugega odstavka 21. člena ZKZ, o tem, kdo je sprejel ponudbo iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi ponudnika.

12. Postopki, ki jih vodi toženka za izbiro zakupnika, ne štejejo za upravno stvar, saj jih zakon ne določa kot upravno stvar, niti ni mogoče zaključiti, da gre za upravno zadevo, ker to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Namreč javni interes v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč je izražen v drugem in naslednjih odstavkih 27. člena ZKZ, ki določajo prednostno pravico upravičencev, izpolnjevanja teh pogojev pa ne presoja toženka, pač pa kar upravna enota v postopku odobritve oziroma zavrnitve odobritve zakupne pogodbe, ki se začne na podlagi vlog sprejemnikov ponudbe (22. člen ZKZ). Upravna enota odobri pravni posel tistega prejemnika ponudbe, ki izkaže višjo prednostno pravico.

13. Akt toženke, s katerim izbira zakupnika, upoštevaje določbe ZKZ ali svojega pravilnika, v primeru, da meni, da so vsi prejemniki ponudbe izenačeni glede na določbe ZKZ o prednostnih upravičencih, ne pomeni izdaje upravnega akta, oblastnega ravnanja, temveč ravnanje lastnika (toženka upravlja kmetijska zemljišča v imenu in na račun Republike Slovenije), ki ga je šteti kot akt poslovanja, oblikovanje soglasij, usklajevanje mnenj in podobno, kar sodišče v upravnem sporu ne presoja, saj gre za neoblastno razpolaganje s premoženjem. Toženka tudi ni upravni organ ali drug državni organ, ni organ lokalne skupnosti in ni nosilka javnega pooblastila v opisanem okviru.

14. Ker torej izpodbijano obvestilo ni upravni akt oziroma drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

**K točki II:**

15. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dopustna.

16. V obravnavanem primeru tožba iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo zgoraj, ni bila primerna za vsebinsko obravnavo, ker niso bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Tožba, ki je sposobna za vsebinsko obravnavo, je procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker v obravnavanem primeru vsebinska obravnava tožbe ni možna, je sodišče posledično, ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

**K točki III:**

17. Tožnik skupaj s tožbo zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, ker pa je sodišče tožbo zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.