Jedro

V situacijah, ko so dohodki staršev nizki, se jim morajo, žal, prilagoditi tudi potrebe otrok, kar gre največkrat na račun raznih priboljškov in dopustov.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožnik je dolžan za svojega mladoletnega sina A. Z. namesto preživnine, dogovorjene s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kranju, II P 185/2007 z dne 21. 6. 2007, od 10. 4. 2013 dalje plačevati preživnino v znesku 140,00 EUR na mesec, in sicer do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun zakonite zastopnice mld. tožnika I. Z., na račun št. ..., odprt pri S., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, tako določeno preživnino pa se zaveže plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov; od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih po vsakokratnem sklepu vlade RS o uskladitvi preživnin in na podlagi obvestila pristojnega centra za socialno delo,“ sicer se pritožba tožeče stranke zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako tožbeni zahtevek tožnika na znižanje preživnine kot tudi nasprotni tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka na znižanje preživnine se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. (1) Izpostavlja svojo brezposelnost, do katere ni prišlo po njegovi krivdi ter dejstvo, da je prejemnik socialne denarne pomoči, zato je izpolnjen pogoj iz določbe 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (2) Opozarja, da se ne želi izmikati plačevanju preživnine, vendar zneska v višini 172,00 EUR mesečno ne zmore plačevati. Poskuša si najti zaposlitev, ki pa je zaradi splošno znane gospodarske in socialne situacije ne more dobiti. Preživlja se na razne načine, kljub temu pa tako visoke preživnine ni zmožen plačevati. Splošna trditev sodišča, da bi si glede na izobrazbo in delovne izkušnje lahko našel zaposlitev, ni zadostna za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tako visoke preživnine plačujejo zavezanci, ki imajo redne dohodke oz. višje, kot jih je imel on v času določitve preživnine. Tudi matematični izračun, ki ga je opravilo sodišče, je povsem zgrešen. Njemu za preživetje ostane le 146,00 EUR mesečno, otroku pa mora plačati 172,00 EUR preživnine. Ker mora k preživljanju toženca prispevati tudi njegova zakonita zastopnica, ima toženec na razpolago kar 340,00 EUR mesečno; to pa je več, kot ostane njemu. Sedaj prejema skoraj polovico manj dohodkov, kot jih je prejemal v času določitve preživnine; preživnina pa se je še zvišala. Nima osebnega vozila, saj si ga ne more privoščiti. Dejstvo, da sta oba toženčeva starša ostala brez zaposlitve, je treba upoštevati pri znesku za preživljanje.

3. V odgovoru na pritožbo toženec izpostavlja, da izguba službe ob neprerekani popolni sposobnosti za delo ter ob upoštevanju dejstva, da so se potrebe celo povečale, ne pomeni take spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevala znižanje preživnine. Izpostavlja tožnikovo mladost, zdravje in pridobitno sposobnost ter opozarja, da bi si tožnik lahko našel zaposlitev, če bi to dejansko želel. Preživnina ne zadošča niti za pokritje stroškov stanovanja. Meni, da je predmetna preživnina povsem primerna, ker tožnika sili, da si čimprej najde zaposlitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in tožniku naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pri odločanju o zahtevi za znižanje preživnine (132. člen ZZZDR) je treba upoštevati temeljno vodilo iz določbe 129. a člena ZZZDR o določitvi preživnine po potrebah upravičenca ter zmožnostih zavezanca, vse v skladu z najboljšim interesom otroka (3. člen Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah). (3) Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Preživljanje otrok je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena ZZZDR). Na podlagi 132. člena istega zakona lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pogoj za utemeljenost takšnega zahtevka je sprememba okoliščin - bodisi na strani otroka ali staršev.

6. Pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dohodkovnih sprememb tožnika, je utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je sicer skrbno ugotavljalo premoženjske zmožnosti obeh pravdnih strank; ugotovilo je, da je imel tožnik v času sklenitve sodne poravnave 21. 6. 2007 700,00 EUR mesečnih dohodkov, starša pa sta se dogovorila za mesečni znesek preživnine v višini 150,00 EUR. Sedaj pa tožnik skupaj s svojo brezposelno ženo prejema 397,83 EUR denarne socialne pomoči. Čeprav niso znani tožnikovi stroški v času sklenitve sodne poravnave v letu 2007, tožnik pa tudi ni podal navedb v smeri, ki bi omogočale primerjavo stroškov, to še ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Bistvena okoliščina, ki ji je treba dati posebno težo, je tožnikova nekrivdna izguba zaposlitve. Seveda ima svojo težo tudi dejstvo, da je tožnik še vedno sposoben za delo, zato mora izkoristi vse možnosti za njegovo pridobitev. Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da mora tožnik poprijeti za vsako delo ­- tudi na kakšnem drugem področju, ki sicer ne ustreza njegovi formalni izobrazbi. Iz predložene dokumentacije izhaja, da tožnik vendarle vlaga določene napore v to, da bi si našel zaposlitev. Tako se je v letu 2013 usposabljal na področju inštalaterstva strojnih inštalacij, v letu 2012 pa na področju učinkovitega nastopa na trgu dela. Res je, da ni predložil pisnih dokazil o prijavah na razpisana delovna mesta, kar pa ne more biti glavni razlog za zavrnitev zahtevka na znižanje preživnine. Upoštevati je namreč treba, da revalorizirana preživnina znaša 172,06 EUR, kar je relativno visok znesek za tožnika, ki prejema le 397,83 EUR denarne socialne pomoči. Takšen dohodek, ob dejstvu, da sodišče ni ugotovilo zvišanja otrokovih potreb in je zato tudi zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine, utemeljuje tožnikov pritožbeni očitek o nepravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo dejstvo precejšnjega znižanja dohodka na strani tožnika. Seveda mora tožnik storiti vse, kar je v njegovi moči, da za preživljanje svojega otroka pridobi potrebna sredstva. Kljub temu pa tako visok valoriziran znesek preživnine in tožnikove manjše finančne zmožnosti, do katerih je prišlo ob odsotnosti njegove krivde, utemeljujejo znižanje preživnine na znesek v višini 140,00 EUR. Čeprav je tudi toženčeva mama brezposelna in je prejemnica denarne socialne pomoči v višini 280,00 EUR -­ skupaj z otroškim dodatkom in zneskom iz jamstvenega sklada prejema 474,00 EUR ­- otrokovo preživljanje navkljub nižji preživnini ne bo ogroženo. Otrok je v osmem letu starosti in obiskuje prvo triado osnovne šole. Sodišče prve stopnje je v točki 14 ugotovilo za približno 272,00 EUR osnovnih otrokovih potreb, ni pa moglo ugotoviti stroškov najemnine, ker gre za subvencioniran znesek. Pritožbeno sodišče meni, da bo tudi znižana preživnina omogočala pokrivanje temeljnih otrokovih potreb. V situacijah, ko so dohodki staršev nizki, se jim morajo, žal, prilagoditi tudi potrebe otrok, kar gre največkrat na račun raznih priboljškov in dopustov.

7. Pritožbeno sodišče je zato delno sledilo pritožniku in zaradi bistvenega znižanja njegovih dohodkov znižalo preživnino na 140,00 EUR mesečno (358. člen ZPP), v preostalem delu pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj tudi pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niso podani. Čeprav tožnik v tožbenem zahtevku ni navedel sodne poravnave, sklenjene 21. 6. 2007 v zadevi II P 185/2007 pred Okrožnim sodiščem v Kranju, se je pa nanjo skliceval v trditveni podlagi, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila, ki mu ga daje določba 2. odstavka 408. člena ZPP, tudi ta del vključilo v izrek sodbe.

8. Tožnik je s pritožbo delno uspel; glede na okoliščine primera in naravo postopka pa je pritožbeno sodišče ­- v skladu s prostim preudarkom ­- odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP). Pri odločitvi o stroških je izhajalo iz dejstva, da je pritožnik le v manjšem delu uspel s pritožbo; pa tudi iz dejstva, da se je z odločitvijo v pravdnem postopku zagotavljala predvsem korist otroka, zato uspeh stranke ne more biti relevanten kriterij za odmero stroškov. Pravdnima strankama je bilo zato naloženo, da nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP

(2) Ur. l. SRS, št. 15/1976 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZZDR

(3) Primerjaj II Ips 970/2007