Jedro

Osebo v priporu ščiti domneva nedolžnosti, ki se lahko razteza tudi preko meja kazenskega postopka. Pritožnika do morebitne pravnomočne obsodilne sodbe ni moč (o)kriviti, da je sredstva za preživljanje izgubil iz razlogov na svoji strani. Ker prihodki pritožnika ne dosegajo 269,20 EUR in niso podani razlogi iz 1. odstavka 28. člena ZSVarPre, bi bil pritožnik upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, če bi zanjo zaprosil, s tem pa je utemeljen tudi njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji ugodi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožnik z navedbo, da se z njim ne strinja. Moti ga, da se ne upošteva odhodkov za leasing. V roku dveh mesecev mora plačati priključek za javno kanalizacijo. Ko je pristal v zaporu, je plačeval obroke za stanovanje, čeprav ni imel nobenega prihodka - denar si je sposodil, zdaj pa ga vrača. Otrokoma je na račun, ki ga je določil CSD, nakazal vsakemu po 290,00 EUR. Denarja za plačilo sodne takse nima, prav tako si ne more zagotoviti pravne pomoči. Trenutno ne more poravnati sodne takse in prosi za njeno oprostitev. Avto je podaril očetu, ker ima oče svojega na popravilu. Tožbo za znižanje preživnine vlaga, ker ni finančno preskrbljen. Prosi za oprostitev sodnih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Oprostitev plačila sodne takse v pravdnem postopku ureja Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZST-1). Po 1. odst. 11. člena ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUPJS).

5. Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je odločilna ugotovitev, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja sama, ali se preživljajo njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (I Up 55/72008, I Up 47/2011, I Up 297/2011, I Up 318/2012) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZBPP), in od 1. 1. 2012 ZSVarPre, ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ in Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 (Ur. l. RS, št. 55/2014), ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. julija 2014 znaša 269,20 EUR. Skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 se do odprave ugotovljenega neskladja 1. odst. v zvezi z 2. in 3. odst. 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila v primeru podaje vloge upravičena do denarne socialne pomoči. 6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede tožnikovih mesečnih prihodkov in odhodkov. Ugotovilo je, da ima pritožnik mesečne prihodke v višini 350,00 EUR v obliki najemnine ter odhodke v višini 135,00 EUR, ki jih plačuje kot zakonito preživnino za otroka, plačuje pa tudi leasing obroke za stanovanja. Slednji pritožbeni razlog je neutemeljen. Skladno z zakonom se pri ugotavljanju višine prihodka ne upoštevajo le z zakonom določeni odhodki (npr. plačevanje zakonite preživnine), plačevanje leasinga pa ne spada mednje.(2) Glede na ugotovljeno ima pritožnik mesečne prihodke, ki se po zakonu upoštevajo v višini 220,00 EUR, kar je pod pragom minimalnega dohodka, določenega v ZSVarPre za pridobitev denarne socialne pomoči. 7. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo. Pritožnik je v svojih predlogih navajal, da je pripornik in ne zapornik, takšna ugotovitev pa izhaja tudi iz odločbe Bpp 117/2015, ki se nahaja v spisu, in vloge odvetnice oziroma zagovornice z dne 11. 5. 2015. ZSVarPre v 1. odst. 28. člena določa, da oseba, ki sicer ne dosega minimalnega dohodkovnega praga, ni upravičena do denarne socialne pomoči, če praga ne dosega iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali oseba, ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo (ali njene družinske člane). Drugi odstavek istega člena določa primere, ko so še posebej podani razlogi, ki izključujejo upravičenost do denarne socialne pomoči. Kot razlog je med drugim določeno tudi prestajanje zaporne kazni (11. alineja 2. odst.), ne pa tudi pripor, v katerem se nahaja pritožnik. Odločitev sodišča tako nima zakonske podlage. Prav tako tožniku ni moč očitati, da je sredstva za preživljanje oziroma katerikoli dohodek izgubil iz razlogov, na katere je sam vplival (12. alineja 2. odst.). Osebo v priporu ščiti domneva nedolžnosti, ki se lahko razteza tudi preko meja kazenskega postopka.(3) Pritožnika do morebitne pravnomočne obsodilne sodbe ne moremo (o)kriviti, da je sredstva za preživljanje izgubil iz razlogov na svoji strani. Ker prihodki pritožnika ne dosegajo 269,20 EUR in niso podani razlogi iz 1. odst. 28. člena ZSVarPre, bi bil pritožnik upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, če bi zanjo zaprosil, s tem pa je utemeljen tudi njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse v višini 45,00 EUR.

8. Sodišče se je v obrazložitvi sodbe opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odst. 360. člena ZPP).

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj pritožbenega razloga, na katerega pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP in 22. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 1. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1). Pritožnika je oprostilo plačila sodne takse za obravnavani postopek.

10. Tožnik je v pritožbi zaprosil tudi za oprostitev plačila postopka s pritožbo. Skladno z določbo 4. odst. 10. člena ZST-1 je pritožbeni postopek zoper sklep, s katerim se odloči o predlogu stranke za oprostitev plačila stroškov postopka, takse prost. 11. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila pritožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 117/2015 za predmetni pravdni postopek dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem na prvi stopnji. Določena mu je bila tudi odvetnica. V postopku je tako tožniku pravna pomoč že zagotovljena.

Op. št. (2): Tako tudi sodna praksa: I Up 318/2004. Op. št. (3): Rijavec V. in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, 2005, str. 137.