Jedro

Takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, se do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi.

Če je organ pri izdaji naloga, s katerim je stranki naložil določeno obveznost, ravnal nepravilno, mora imeti možnost svojo napako popraviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o zahtevi tožeče stranke za izdajo odločbe o odmeri sodne takse in po uradni dolžnosti odločilo, da se razveljavita plačilna naloga U 1365/2008-10 z dne 19. 8. 2010 in U 1365/2008-12 z dne 20. 8. 2010 (1. točka izreka sklepa), tožeči stranki odmerilo sodno takso za pritožbo zoper sklep v znesku 41,05 € (2. točka izreka sklepa) ter določilo rok za plačilo te takse (3. točka izreka sklepa).

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na določbo 39. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1), zato bi, upoštevaje začetek tega postopka, morala biti taksa odmerjena po Zakonu o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 20/04, v nadaljevanju ZST-UPB1) in ne po ZST-1. Navedena plačilna naloga sta zato nezakonita. V zvezi s potrdilom tožeče stranke o plačilu sodne takse, priloženem pritožbi zoper sklep z dne 6. 7. 2008, pa pojasnjuje, da iz potrdila izhaja, da gre za takso za sklep U 1365/2008-7, zato mora tožeča stranka takso za pritožbo zoper ta sklep še plačati v višini, določeni s tar. št. 28 in 28. a ZST-UPB1. 3. Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da je z zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse izpodbijala le plačilni nalog z dne 19. 8. 2010, zato je plačilni nalog z dne 20. 8. 2010 (za takso za sklep z dne 6. 7. 2008 v višini 33 €) postal pravnomočen in ga sodišče ne bi smelo razveljaviti. Takso po tem nalogu je dejansko plačala že 27. 8. 2010, torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa z dne 30. 8. 2010. Upoštevaje višino taksne obveznosti po tar. št. 28 in 28. a ZST-UPB1 (41,05 €) je tako dolžna plačati le razliko 8,05 €. Glede 2. točke izpodbijanega sklepa pa pojasnjuje, da je bilo potrdilo o plačilu takse za pritožbo sodišču posredovano skupaj s pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da spremeni sklep tako, da ugotovi, da je tožeča stranka že plačala sodno takso za pritožbo zoper sklep z dne 6. 7. 2008 v celoti, da se odmeri sodna taksa za sklep z dne 6. 7. 2008 v višini 41,05 € ter odloči, da je dolžna na račun sodnih taks plačati le še 8,05 €. Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila zgoraj navedena plačilna naloga z dne 19. 8. 2010 in 20. 8. 2010 izdana na podlagi določb ZST-1, morala pa bi biti izdana na podlagi določb ZST-UPB1. Tožba je bila v obravnavani zadevi namreč vložena 13. 6. 2008. ZST-1, ki je pričel veljati 1. 10. 2008, pa je v 39. členu med drugim določil, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Po tretjem odstavku tar. št. 28 ZST-UPB1 se za sklep, s katerim se tožba zavrže, plača polovica takse za sodbo, ki znaša 1000 točk, torej 500 točk, enaka taksa pa se po drugem odstavku tar. št. 28. a ZST-UPB1 plača za pritožbo zoper sklep. Nesporno glede na vrednost točke (0,0821 €) višina obeh taksnih obveznosti znaša 41,05 €.

6. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je plačilna naloga, ki sta bila izdana na podlagi določb ZST-1 in ne ZST-UPB1, razveljavilo. Čeprav zakon, ki bi moral biti uporabljen, ni imel posebnih določb o ravnanju v primeru napake pri izdaji plačilnega naloga stranki postopka, pa je jasno, da mora imeti organ, če je pri izdaji naloga, s katerim je stranki naložil določeno obveznost, ravnal nepravilno, možnost svojo napako popraviti. V zvezi s tem Vrhovno sodišče tudi pripominja, da je v četrtem odstavku 34. a člena sedaj veljavnega Zakona o sodnih taksah – ZST-1, vključno z novelo ZST-1A (Ur. l. RS, št. 97/2010) vsebovana določba v zvezi z ravnanjem uradne osebe, če po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake.

7. Glede pritožbe zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi bilo potrdilo o plačilu sodne takse v znesku 41,05 €, ki je bilo priloženo pritožbi tožeče stranke zoper sklep o zavrženju tožbe z dne 6. 7. 2008, sicer mogoče šteti tudi kot plačilo takse za pritožbo zoper sklep, kot to zatrjuje tožeča stranka, vendar pa to na odločitev v zadevi ne vpliva. Tako za sklep kot za pritožbo zoper sklep je tožeča stranka po določbah tretjega odstavka tar. št. 28 in drugega odstavka tar. št. 28. a ZST-UPB1 dolžna plačati sodno takso v višini 41,05 €, ki se nakaže na isti vplačilni podračun sodnih taks. Višina njene taksne obveznosti (2 x 41,05 €) je tako enaka ne glede na to, ali je ob vložitvi pritožbe zoper sklep plačala takso za pritožbo zoper sklep ali pa takso za sklep. Sodišče prve stopnje v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 30. 8. 2010 še ni razpolagalo s potrdilom o plačilu sodne takse (za sklep). Tega je tožeča stranka sodišču poslala priporočeno 31. 8. 2010, sodišče pa ga je prejelo šele 1. 9. 2010, zato je bila odločitev o odmeri ene (po vedenju sodišča prve stopnje tedaj še neplačane) sodne takse v znesku 41,05 € pravilna. Tožeča stranka bo morala svoje taksne obveznosti, to je dvakrat po 41,05 €, poravnati v celoti, glede na predložena dokazila torej še razliko 8,05 € oziroma bo v primeru preveč plačane takse lahko zahtevala njeno vrnitev na podlagi določb 32. do 35. člena ZST-UPB1. 8. Ker pritožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).