Jedro

Predlagateljica pa je v pritožbi opozorila še, da je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ima parcela predlagateljice, zgolj zaradi neposrednega stika z eno od parcel v lasti občine, zagotovljen dostop do javne ceste in zato po 88. členu SPZ ni pogojev za določitev nujne poti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrnilo predlog za dovolitev nujne poti in priključitve na komunalno omrežje v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parcela 743/16, k.o. ... na nepremičnini parcela 743/6, k.o. .... V točki II izreka je odločilo še, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno, po pooblaščencu, pritožila predlagateljica postopka. Navedla je, da je sodišče prve stopnje predlog za določitev nujne poti zavrnilo z obrazložitvijo, da ima njena parcela št. 743/16, k.o. ... 1 neposreden dostop do parcele št. 743/8, ki je v občinski lasti in tako dostop do javne ceste, s čimer pogoj za določitev nujne poti ni izpolnjen. Sodišče prve stopnje pri tem zaključku ni upoštevalo, da je parcela 743/8 z vseh strani obkrožena z nepremičninami v zasebni lasti. Dostop do državne ceste *** poleg že omenjene parcele 743/8 poteka še po parcelah 738/2, 738/3 in 743/10 v lasti občine, vendar je nato ta pot (*** ) prekinjena s parcelo št. 743/6, ki je v lasti nasprotnega udeleženca. Zgolj dejstvo, da ima parcela predlagateljice stik z javno cesto, ki pa ne omogoča dostopa do javnega cestnega omrežja, tako ne pomeni obstoja povezave - neposrednega stika z javno potjo. Zato je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo - 88. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ko je zaključilo, da predlog za določitev nujne poti ni utemeljen, ker ima parcela predlagateljice zvezo z javno cesto. V tej zvezi se je predlagateljica sklicevala na sodno prakso, po kateri zgolj dejstvo, da je sporna cesta z občinskim odlokom opredeljena kot javna pot, ne pomeni, da lahko predlagateljica za dostop do svoje parcele posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca. Že iz predloga za določitev nujne poti izhaja, da je predlagateljica pri Upravni enoti Slovenska Bistrica vložila predlog za gradbeno dovoljenje za cestni priključek na parceli 743/16, vendar je upravni organ od nje zahteval, da izkaže pravico prehoda po parceli 743/6, ki je v lasti nasprotnega udeleženca. Stališče sodišča prve stopnje, ki je pogoje za dovolitev nujne poti v smislu 88. člena SPZ presojalo zgolj glede, na neposredno sosednjo nepremičnino, je zato preozko in predlagateljici preprečuje dostop do javne prometne infrastrukture. Sodišču druge stopnje je zato predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter priglasila pritožbene stroške.

3.Nasprotni udeleženec se je v odgovoru na pritožbo zavzemal za njeno zavrnitev in priglasil pritožbene stroške. Opozoril je še, da mu zaradi predlagateljičine črne gradnje - cestnega priključka na parceli št. 743/16 - na njegovi nižje ležeči stanovanjski hiši nastaja škoda, ki se kaže kot razpoke na zunanjih nosilnih stenah.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da predlagateljica med pritožbenimi razlogi izrecno ni navajala kršitev določb postopka, pa tudi sicer sklep in postopek pred sodiščem prve stopnje nista obremenjena za nobeno procesno kršitvijo, ki je predmet uradnega preizkusa.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ko je v točki 19 obrazložitve glede na skico sodnega izvedenca za geodezijo ter javno dostopne podatke GURS, povzelo potek javne poti - ***. Ta, v naravi strma in ozka (2,7 m) asfaltirana pot, poteka od parcele 738/2, preko parcel 738/3 in 743/10 (vse last Občine X), nato preko parcele 743/6 (last nasprotnega udeleženca) ter še po parcelah 743/8, 695/4 in 629/2 (vse v lasti Občine X). Prav tako je pravilno ugotovilo, da parcela predlagateljice 743/16 neposredno meji na parcelo 743/8 v lasti Občine X. Pritožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju je v tem delu neutemeljen.

8.Predlagateljica pa je v pritožbi opozorila še, da je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ima parcela predlagateljice, zgolj zaradi neposrednega stika z eno od parcel v lasti občine, zagotovljen dostop do javne ceste in zato po 88. členu SPZ ni pogojev za določitev nujne poti. Prvi pogoj za ustanovitev javne poti po 88. členu SPZ je namreč, da nepremičnina nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto. Bistvo spora v obravnavani zadevi je tako vprašanje, kako v zgoraj opisani dejanski situaciji razlagati pojem povezave z javno cesto.

9.Pojem javne ceste ureja Zakon o cestah (ZCes-2), ki v 49. členu ureja delitev in kategorizacijo javnih cest. V prvem odstavku tako določa, da so javne ceste državne in občinske, pri čemer so po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni sporna kategorizacija *** kot javne poti z oznako ***, kot izhaja iz Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini X z dne 7. 2. 2008. Prav tako ni sporno, da ta javna pot pretežno poteka po parcelah v občinski last. Preden bi se nanjo z dovozom lahko priključila parcela predlagateljice, pa je javna pot prekinjena s parcelo nasprotnega udeleženca, torej s parcelo v zasebni lasti.

10.Predlagateljica se je v tej zvezi v pritožbi utemeljeno sklicevala na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1686/2020 z dne 17. 11. 2020 ter na tam povzeto prakso Ustavnega sodišča. Slednje je že večkrat ugotovilo, da so občinski odloki, s katerimi so občine kategorizirale javne ceste, ki so potekale po nepremičninah v lasti drugih oseb, v neskladju z zakonom in ustavo, ker občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila. Ustavno sodišče po ustaljeni sodni praksi že od leta 2008 2 take občinske odloke dosledno razveljavlja, ker posegajo v pravico do zasebne lastnine.

11.To pomeni, da nosilni argument sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za določitev nujne poti temelji na podzakonskem aktu (občinskem odloku), ki je neskladen z Ustavo. Iz 125. člena Ustave izhaja, da so sodišča pri odločanju vezana le na Ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Če ugotovijo neskladje med podzakonskim predpisom in Ustavo, jim je dano pooblastilo in naložena dolžnost, tak podzakonski predpis spregledati (exceptio illegalis). Namen tega instituta je varstvo pred neustavnimi in nezakonitimi predpisi. V kolikor bi sodišče zgoraj citirani Odlok o kategorizaciji javnih cest v Občini Poljčane upoštevalo, bi s tem legaliziralo obstoječe protipravno stanje.

12.Sodišče druge stopnje na podlagi vsega obrazloženega zaključuje, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku na podlagi zakonskih določb in brez uporabe spornega Odloka odločiti o predlogu predlagateljice za določitev nujne poti.

13.V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se odločitev o stroških postopka s pritožbo pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Vse parcele omenjene v obravnavani zadevi se nahajajo v ***, zato je sodišče druge stopnje v nadaljnji obrazložitvi ta podatek izpustilo.

2Tako odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-289/12-10 z dne 24. 1. 2013, U-I-33/14-10 z dne 3. 3. 2016, U-I-401/18-9 z dne 7. 11. 2019 in U-I-16/18 z dne 30. 9. 2020.